Domov arrow Vse o pticah arrow Pomagajmo pticam arrow Krmilnice
Krmilnice PDF Natisni E-pošta

Hranjenje ptic pozimi

 

BROŠURA O HRANJENJU PTIC POZIMI

 

naslovnadopps06a_tm.jpgPozimi, ko pritisne mraz, se nekatere ptice same približajo človekovim naseljem. Če jim ponudimo primerno hrano, bodo prišle prav na naš vrt. To je verjetno glavni razlog, da je zimsko hranjenje ptic postalo tako priljubljeno. Verjetno ni lažjega načina, da si ptice od blizu ogledamo in spoznamo. Pred začetkom hranjenja pa se ne moremo izogniti vprašanju, ali je to sploh potrebno.

 

Hranjenje prinaša veliko dobrega. Zagotovo je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj odnosa med pticami in nami. Hranjenje je pomembno za ptice navadno le v močno degradiranem, spremenjenem okolju. Takšno okolje so na primer naselja, kjer so ptice izgubile veliko naravnih možnosti za prehranjevanje. Ena izmed pomembnih sestavin tega okolja so bili svojčas kupi gnoja, v katerih so našle veliko travniških semen. Spremembe v kmetijstvu so povzročile, da so danes ti kupi gnoja za ptice tako rekoč prazni, postali pa so tudi izjemno redki.

 

Hranjenje ptic lahko ima tudi negativne učinke, pri čemer so grožnje predvsem možnost prenosa bolezni in zajedalcev ter težave s presnovo zaradi neprimerne količine in sestave hrane. Tem negativnim učinkom se lahko izognemo, če ptice primerno hranimo.

 

Najprimernejši način hranjena ptic je naraven. To pomeni, da namesto krmilnice na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta itd.). Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na brajdah in sadja na drevesih, ki jih bodo obiskali kosi, lahko pa celo brinovke in carar. Edina težava tega načina je v tem, da moramo na ptice misliti več let vnaprej in da veliko ljudi nima možnosti urediti okolico svojega bivališča.

 

V tem primeru se zatečemo h klasičnemu hranjenju ptic, s ptičjo krmilnico.

 

Kakšna naj bo krmilnica in kam jo postavimo

 

Najboljše so lesene, dovolj velike krmilnice z lastno streho, ali pa kar preprost pladenj, postavljen na suho mesto. Idealno je, če je hrana pticam dostopna iz vseh smeri.

 

Krmilnico postavimo tako, da bomo ptice v njej lahko najbolje opazovali, na vrt, teraso, balkon ... Krmilnica bo neprimerno bolje obiskana, če bo postavljena v bližino kritja, to je v ali ob krošnjo drevesa ali grma, idealno najmanj 1,5 m nad tlemi.

 

Pomembno je, da opremimo tudi okno, skozi katero opazujemo ptice. Idealno je, če na okno nalepimo tančico (svetlo prosojno zaveso), ki bo omogočila, da ptic ne bomo plašili našim sunkovitim gibom navkljub. Da preprečimo morebitne trke ptic s steklom, lahko nanj kaj nalepimo ali narišemo. Vseeno kaj, zato pri tem izkoristimo domišljijo otrok.

 

Kako hranimo

 

Hraniti lahko začnemo že pozno jeseni, vsekakor pa, ko je v naravi sklenjena snežna odeja in so nočne temperature okrog -5 stopinj C. Hranimo redno, vsak dan do večje trajnejše otoplitve. S količino ne pretiravajmo (največ do 1/2 litra semen na dan). Krmilnico moramo redno pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki hrane (lupine semen) in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni (salmoneloza) in pogin ptic.

 

S čim hranimo

 

Pri tem velja osnovno pravilo, da hranimo samo s pičo, ki je pticam dostopna tudi v naravi. Z ostanki hrane ptic ne hranimo, posebej ne s takšno, ki je bila soljena in kuhana.

 

Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica, ...) je najlaže kupiti že pripravljeno hrano. To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Najbolj univerzalna hrana so sončnična semena. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi cele orehe in lešnike. Najbolje je, ce jih postavimo kar na tla ob drevesu.

 

Drozgom in tašcici nastavimo sadje (jabolka - večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine. Te vrste imajo tudi zelo rade plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.

 

1_macek.jpgPostavitev krmilnice je zelo pomembna. Pomembna ni le možnost, da jih dobro opazujemo, marveč tudi njihova varnost. Krmilnica naj ne bo dostopna mačkam.

 

 

 

 

 

 

2_krmilnica.jpgPravilno hranjenje ptic bo v veselje nam in v korist pticam.

 

 

 

 

 

 

 

3_kos.jpgPri hranjenju ne pozabimo na talno krmišce. Hrana naj bodo tako sončnična semena (za ščinkavce), kot sadje (za kose, taščice itd.).

 

 

 

 

 

4_crni_trn.jpgNajboljši je naraven način hranjenja. Posadimo plodonosne grmovnice, na primer črni trn.

 

 

 

 

 

 

Še opozorilo

 

Ste pod krmilnico za ptice opazili nenavaden plevel? Morda je to pelinolistna ambrozija, katere seme je tu in tam pomešano med sončnično seme. Pelinolistna ambrozija nam največ težav dela, ker njen cvetni prah povzroča alergije, zmanjšuje pa tudi pridelke v kmetijstvu. ambrosia_cela_rastlina_peterskoberne.jpg Sodi med pritepenke - invazivne tujerodne rastline, v Evropo smo jo ljudje zanesli iz Amerike.

 

Več o tem, kako jo prepoznamo in odstranimo, preberite v zgibanki Fitosanitarne uprave Škodljive rastline iz rodu Ambrosia: http://www.furs.si/svn/zvr/POSNadzori/Ambrosia/Ambrosia_Zlozenka.pdf

 

Kako izgledajo semena ambrozije, si lahko ogledate v naslednji publikaciji (v nemščini):http://www.laves.niedersachsen.de/download/43095

 

Foto: Peter Skoberne

Zadnja sprememba ( 02. 09. 2011 )
 

hr

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 81

dopps@dopps.si