Mladi ornitologi so raziskovali Cerkniško jezero

Konec junija se zaključi šolsko leto in pričnejo se poletne šolske počitnice. Mladi ornitologi se teh še posebej veselijo, saj se vsako leto pričnejo z Mladinskim ornitoloških raziskovalnim taborom, ki ga na društvu organiziramo že vse od leta 1994. Letos smo v sklopu projekta LIFE Stržen raziskovali Cerkniško jezero in njegovo okolico. 27. junija se je tako v kraju Zelše utaborilo 24 mladih ornitologov in 7 mentorjev. Pred nami je bil dober teden dni terenskega raziskovanja, druženja in zabave.

Letošnji tabor, že 32. povrsti, se organizacijsko ni kaj prida razlikoval od preteklih; vstajali smo zelo zgodaj in si še zelo zaspani pripravili zajtrk, pri tem pa pazili, da smo z žlico zadeli v usta. Po dopoldanskem terenu smo se vrnili v Zelše na kosilo, kamor nam ga je prijazni gospod Gruden dostavil iz gostilnice Glaž’k. Po kosilu smo se do večera večinoma poskrili v senco, saj je zunaj pripekalo krepko čez 30 stopinj celzija. Po večerji smo se ponovno opravili na teren in se nato pozno ponoči do jutra ponovno zavili v svoje spalne vreče.

Na taboru je delovalo 6 skupin, ki so jih vodili izkušeni mentorji. Vsaka skupina se je posvetila raziskovanju določene tematike, vendar so se tekom tabora lahko vsi udeleženci preizkusili v prav vseh. Tako so mladi vadili terensko delo in zbiranje podatkov, hkrati pa tudi njihovo beleženje, obdelavo in izmenjavo informacij med vrstniki. Dogajanje na taboru smo ob skupinskem delu popestrili še s skupnimi aktivnostmi; s kanuji smo preveslali del reke Unice, se kopali v Cerkniškem jezeru, se spoznali z mreženjem netopirjev in obročkanjem koscev ter se vsak dan merili v prepoznavanju ptic oziroma v »skrivnostni fotografiji«.


Skupina Rjavi Srakoper. Foto: Lan Bordjan

Kaj smo na taboru Bobnarica 2021 raziskovali in kaj smo ugotovili?

Rjavi srakoper

Mentor: Dejan Bordjan

Udeleženci: Jon, Jakob, Tine in Bine

Dopoldneve smo namenili popisom rjavega srakoperja. Vse skupine skupaj smo na osmih ploskvah zabeležile 97 parov. Štiri ploskve smo popisali že v preteklih letih in v splošnem je bilo največ srakoperjev leta 2007, letos pa vseeno več kot leta 2018. Dobro polovico srakoperjev smo našli na grmih ter drevesih in veliko večino so obkrožale travinje. Srakoperji so bili najpogosteje opazovani na prežah visokih do 4m in širokih do le nekaj decimetrov.

Skupina Škrlatec. Foto: Janez Leskošek

Škrlatec

Mentor: Janez Leskošek

Udeleženci: Enej, Lars, Samo, Lovro

V skupini za škrlatca smo raziskovali to skrivnostno in redko vrsto iz družine ščinkavcev. Je gnezdilka vlažnih zaraščajočih se travnikov, ki v Sloveniji redno gnezdi le na območju Cerkniškega polja. V sodelovanju z drugimi skupinami na taboru smo popisali šest ploskev. Zabeležili smo 18 osebkov škrlatcev, med njimi tudi škrlatnordeče obarvane samce, ki smo si jih dobro ogledali. Za vsak osebek smo v obrazec zapisali spol, starost, višino mesta, kjer je sedel, in sestavo habitata ter ga vrisali na zemljevid.

Gozdne ptice

Skupina Gozdne ptice. Foto: Mitja Denac

Mentor: Mitja Denac

Udeleženci: Izidor, Karlo, Urh in Lan

V skupini za gozdne ptice smo štirje zagreti mladi ornitologi in ne kaj dosti starejši mentor zbirali podatke s transektnih popisov gozdnih ptic. Ti so bili izvedeni na enak način, kot pomladanski popisi gozdnih ptic in popisi SIPKK – na 2 km dolgem transektu ter z beleženjem ptic v notranjem (<50 m) in zunanjem (>50 m) pasu. Skupine so se odpravile v gozdove različnih združb in na različnih nadmorskih višinah, mi pa smo njihove rezultate vnesli v Excel, jih enostavno obdelali in primerjali z nekaterimi rezultati pomladanskih popisov. Udeležencem se je v spomin še posebej vtisnil pragozd Strmec z ogromnimi »sušicami« ter tamkajšnja družinica belohrbtih detlov, ki je pričala o prvi potrjeni gnezditvi v tem pragozdnem ostanku.

Skupina Biodiverziteta. Foto: Lan Bordjan

Biodiverziteta

Mentorica: Neža Kocjan

Udeleženke: Ivana, Sara, Sanja in Mina

V skupini za biodiverziteto smo med seboj primerjale različne habitatne tipe glede na število vrst ptic, ki smo jih v posameznem izmed njih zabeležili tekom tabora. Naše terensko delo je potekalo tako kot pri ostalih skupinah, po en dan smo namenile popisu škrlatca, rjavega srakoperja, gozdnih ter vodnih vrst. Odpravile smo se tudi na nočna terena v okolici Cerkniškega jezera ter na Javornikih. Za interpretacijo smo uporabile podatke, ki smo jih vse skupine zbrale tekom tabora. Največ vrst (49) smo tekom tabora opazili v mozaični kulturni krajini, sledile so vodne površine s 36 vrstami, najmanj vrst pa je bilo opaženih v gozdu (31).

Skupina Vodne ptice. Foto: Tilen Basle

Vodne ptice

Mentor: Rok Lobnik

Udeleženci/ke: Iva, Lana, Jakob in Matic

Naša skupina je vodila popise vodnih ptic na Cerkniškem jezeru in ostalih bližnjih vodnih telesih. Na Cerkniškem jezeru smo tako skupaj zabeležili 36 vrst vodnih ptic, kar je nekoliko manj kot na taboru leta 2018 (41 vodnih ptic). Med opaženimi vrstami velja omeniti orla belorepca, črno štorkljo in pritlikavo tukalico. Veliko časa smo v skupini namenili tudi iskanju netopirjev in redkih vrst orhidej.

Ptice kulturne krajine

Skupina Ptice kulturne krajine. Foto: Dejan Bordjan

Mentor: Matija Mlakar Medved

Udeleženci/ke: Lara, Drejc, Ema in Filip

Ptice kulturne krajine smo skupine popisovale na različnih travnikih v okolici Cerkniškega jezera. Skupaj smo opravili 5 transektnih popisov, na katerih smo zabeležili 49 vrst ptic, od katerih je bilo 20 takšnih, ki tam tudi gnezdijo. Teh smo našteli kar 422 parov! Tekom tabora smo raziskovali tudi skrite kotičke v bližini Cerkniškega jezera, od katerih se nam je posebej lušten zdel slap Kotel, kjer se namakanju nog v mrzlo vodo nismo morali upreti.

 


Na taboru je vsaka skupina opazila tudi kakšno zanimivo in redko vrsto ptice, ni pa manjkalo tudi opazovanj drugih redkih živali ali rastlin. Največ zanimanja so požela opazovanja pritlikave tukalice, belohrbtega in triprstega detla, kratkoprstega škrjanca, kačarja, kozače, črnočelega srakoperja, rožnatih škorcev in beloglavih jastrebov. Skupaj smo opazili kar 139 vrst ptic! Kar nekaj skupinam je uspelo srečati tudi medveda, jazbeca, divjega prašiča ali lisico.

Skupinska. Foto: Janez Leskošek

»Letošnji tabor se je zaključil v nedeljo, 4. julija, ko so mladi ornitologi svoje ugotovitve v Zelšah predstavili staršem in sorodnikom. Tabor se je zaključil brez zapletov in po odzivih sodeč smo se imeli zelo lepo. Zahvala za to gre predvsem odgovornim, zabavnim in znanja polnim mentorjem, brez katerih si tabora sploh ne bi upal organizirati.

Pri organizaciji so mi zelo pomagali kolegi iz Notranjskega regijskega parka, za prehrano pa je nadstandardno poskrbela gostilnica Glaž’k. Zahvala gre tudi članom Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, ki so nam približali netopirje in vsem kolegom iz društvene pisarne, ki so mi tako ali drugače pomagali pri izvedbi tabora. Se vidimo junija 2022!«

Tilen Basle, vodja tabora.

     

 

Belohrbti detel na območju Gluha loza na Gorjancih

Marca in aprila 2014 smo izvedli popis belohrbtega detla na območju Natura 2000 za ptice (SPA) Gluha loza na Gorjancih. Na obeh popisih skupaj smo zabeležili 5-7 parov.

Vsi so bili odkriti v zrelem bukovem gozdu v Kobilah, kjer je veliko odmrlega stoječega in padlega drevja ter visok delež debeljakov. Izven doline Kobil belohrbtega detla kljub intenzivnemu iskanju nismo zabeležili, kar pripisujemo slabemu stanju tamkajšnjih bukovih gozdov, v katerih se intenzivno gospodari. Gostota v Kobilah je med najvišjimi, do sedaj zabeleženimi v Sloveniji, in znaša 0,6-0,9 para/km2.

Država je na osnovi Direktive o pticah dolžna zagotavljati ugodno varstveno stanje belohrbtega detla na tem območju Natura 2000. Sedanje odlično stanje populacije v Kobilah, ki je posledica negospodarjenja z gozdom, je mogoče ohranjati samo s tem, da se gozd trajno izloči iz gospodarjenja. V namen zagotavljanja ugodnega ohranitvenega stanja belohrbtega detla na SPA Gluha loza je po naši oceni treba zagotoviti, (1) da se celotno območje Kobil razglasi za gozdni in naravni rezervat, (2) da se na preostalem delu SPA Gluha loza ekološke zahteve belohrbtega detla vključi v gozdnogospodarsko načrtovanje na takšen način, da se vrsti omogoči ponovno poselitev teh gozdov in (3) da se pragozd Gorjanci in gozdni rezervat Ravna gora s Kobilami povežeta v funkcionalno celoto.

 
Poročilo o belohrbtem detlu – SPA Gluha loza 2014 (pdf)