Zakon EU o obnovi narave – velika priložnost za boj proti podnebni krizi in ohranjanje biodiverzitete

Evropska komisija je danes objavila predlog novega zakona o obnovi narave, s katerim bo obnova narave pravno zavezujoča za države članice EU. S sprejetjem tega zakona se degradiranim ekosistemom v EU obeta možnost okrevanja.

Predlog Komisije je velik mejnik – noben zakon na svetu še ni določil pravno zavezujočih ciljev obnove narave na tej ravni. Zakon o obnovi narave je prva pomembna zakonodaja EU s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti po Direktivi o habitatih iz leta 1992.

Čeprav predlog Komisije ni popoln, pozivamo k njegovemu takojšnemu sprejetju in izvajanju. Narava, kakršno poznamo, namreč vse hitreje izginja. Nov zakon je velika priložnost, da ta neugoden trend obrnemo. Evropski parlament in Svet EU morata v celoti potrditi pozitivne elemente in nemudoma okrepiti obstoječe slabosti.

Evropski stari gozdovi so med najdragocenejšimi habitati, ki jih imamo. Pomagaj vrniti naše gozdove naravi. Foto: Domen Stanič

 »Ukrepati moramo še preden podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti popolnoma uideta izpod nadzora. Upoštevati moramo nujnost in poskrbeti, da večina ukrepov obnove ekosistemov ne bo preložena na naslednje desetletje – po letu 2030. Zdajšnje desetletje mora biti prelomna točka, da naravi omogočimo okrevanje, ki ga nujno potrebuje.« je povedala Sabien Leemans, WWF.

Preberi več na BirdLife International

Izšel je priročnik Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK

Z namenom razširjanja rezultatov, pridobljenih v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, smo pripravili priročnik z naslovom Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK.

V priročniku so predstavljene značilnosti in ekološke potrebe ciljnih vrst ptic kmetijske krajine (pribe, hribskega in poljskega škrjanca) in travniških habitatnih tipov (HT 6410 in HT 6210 (*)), v projektu preizkušene rešitve, tekom projekta pridobljena znanja ter širši učinki teh rešitev na kmetijsko pridelavo, varstvo narave in podnebje.

Priročnik je namenjen predvsem kmetijskim gospodarstvom, pa tudi širši zainteresirani javnosti in je prosto dostopen v digitalni obliki.

Vabljeni k branju!

 

 

Ko nam narava pokaže pot

Izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe so največje okoljske grožnje, s katerimi se srečujemo danes. Trenutno stanje biotske raznovrstnosti v Evropi je zaskrbljujoče, cilji strategije biotske raznovrstnosti za leto 2020 niso bili doseženi. V kolikor želimo do leta 2030 doseči novo zastavljene cilje Strategije biotske raznovrstnosti za leto 2030 je nujno potrebnih več naložb.

Podnebne spremembe in biotska raznovrstnost so medsebojno povezane in jih je treba reševati skupaj. Za reševanje tovrstnih kriz je EU v okviru Evropskega zelenega dogovora določila vrsto podnebnih in okoljskih ciljev. Za dosego teh ciljev bo potrebno v naslednjem desetletju znatno povečati sredstva in naložbe, ki bodo namenjena reševanju te problematike.

Trenutno aktualni Načrti za okrevanje in odpornost članic EU, med drugim tudi Slovenije, so vključevali zelo majhno količino sredstev za obnovo biotske raznovrstnosti. V nekaterih primerih so vključeni tudi ukrepi, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, kot so na primer novi namakalni sistemi in večji projekti upravljanja voda. Izvedba takšnih projektov lahko zaradi sprememb vodnega režima in poseganja v priobalni prostor znatno vpliva na ekosisteme.

Na spodnji povezavi si lahko ogledate poročilo (v angleščini), ki ga je skupaj s fundacijo EuroNatur pripravila mreža CEE Bankwatch Network. Poročilo prikazuje študije primerov uspešnih projektov obnove in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter ukrepov za prilagajanje podnebju in blažitvi podnebnih sprememb v Evropi. Ti primeri služijo ozaveščanju o številnih načinih, kako je narava lahko ključni del obnove našega gospodarstva, ki nam prinese številne gospodarske, socialne in zdravstvene koristi.

Oddaj podpis podpore referendumu za pitno vodo

Oblast ni prisluhnila stroki, okoljevarstvenim in civilnodružbenim organizacijam ter več kot 53 tisoč podpisnikom peticije proti noveli Zakona o vodah. Sedaj za zaščito pitne vode in zavrnitev škodljive novele Zakona o vodah zahtevamo referendum. Pred nami je velika naloga, saj moramo v samo 35 dneh zbrati 40.000 na upravnih enotah overjenih podpisov. Usoda vode je v naših rokah!

Podpis je mogoče oddati z digitalnim podpisom preko SIGEN-CE ali fizično z overitvijo na upravnih enotah.

Vse informacije o oddaji podpisov najdete tukaj: https://zapitnovodo.si/

Zakaj želimo umik novele Zakona o vodah?

  • Povečali se bodo negativni vplivi motenj in sprememb habitatov v večinoma že tako degradiranih vodnih ekosistemih in posledično bo prišlo do upada biodiverzitete. Ker živimo v obdobju največje biodiverzitetne krize kar pomni človeštvo, je vsako dodatno slabšanje stanja – kar bo rezultat te zakonske spremembe – nedopustno.
  • Povečal se bo škodni potencial zaradi poplavne ogroženosti. Površina pozidanih in sorodnih površin na območjih velike poplavne nevarnosti (OVPN) se v Sloveniji že zdaj povečuje – od 2000-2019 iz 173 na 314 ha (Žiberna 2019). Dodatna sprostitev gradnje na vodnih zemljiščih bo škodni potencial samo še povečala. Ker škode bremenijo državni proračun, je ekonomika zakonske spremembe za družbo zelo sporna. Dalje se s to zakonsko spremembo poglablja konflikt v družbi zaradi poplav, morala bi dosegati ravno nasprotno. Trend gradnje na OVPN, kar so vodna in priobalna zemljišča, je treba zmanjšati in ne spodbujati. Na območju katastrofalnih poplav ob Dravi leta 2012 je bilo poplavljenih 178 ha pozidanih in sorodnih zemljišč. Do leta 2019 se je na območju poplav Drave površina pozidanih in sorodnih zemljišč povečala na 191 ha – za 12,9 ha več kot leta 2012. Največji škodni potencial je leta 2019 nastajal zaradi pozidanih in sorodnih površin (96 mio. EUR) in je bil za 6 mio. EUR večji od tistega v letu 2012. Pozidane in sorodne površine so k skupnemu škodnemu potencialu leta 2019 prispevali 94,3 % vseh stroškov (Žiberna 2019). Kdo bo plačeval drage protipoplavne ureditve za nove objekte na vodnih zemljiščih in za škode zaradi poplav?
  • Razširjeni posegi na vodnih in priobalnih območjih pomenijo veliko tveganje za onesnaženje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, ki so vir naše kakovostne pitne vode. Sladkovodni ekosistemi so poleg tega že med najbolj ogroženimi in če jih želimo ohraniti, nikakor ni sprejemljivo, da to stanje še poslabšujemo z novimi posegi.
  • Novi zakon bi ponudil več možnosti za privatizacijo dostopa do vode.
  • Voda je javno dobro, ki mora biti dostopna vsem. Objekti za javno rabo pa kljub svojemu imenu NISO javno dobro, saj so lahko v zasebni lasti, za njihovo uporabo pa je v resnici pogosto potrebno plačati. Med objekte v javni rabi namreč spadajo tudi hoteli, restavracije, nakupovalna središča, bencinski servisi, kemične čistilnice, pralnice in drugi objekti, ki na vodna in priobalna zemljišča ne sodijo.

Načrt za reševanje planeta

Evropska komisija je dne 20. 5. 2020 objavila Biodiverzitetno strategijo in strategijo za kmetijstvo, slikovito imenovano “Od kmetije do vilice”. Tadva dokumenta bosta pomembno vplivala na oblikovanje naravovarstvene in kmetijske politike EU. Z istočasno objavo obeh dokumentov želi Evropska komisija presekati z uničujočimi kmetijskimi praksami. Strategiji vsebujeta pomembne lekcije, ki se jih je Evropska unija naučila iz pandemije COVID-19: zdrav planet je predpogoj za zdravo človeštvo, politične odločitve morajo temeljiti na znanstvenih podlagah in s krizo se je treba spopasti, preden postane neobvladljiva.

Evropska komisija je v obe strategiji zapisala nekaj radikalnih novosti in začrtala cilje, ki bi dejansko lahko izboljšali stanje narave v Evropi:

  • povečati površino zavarovanih območij na kopnem in morju na 30%. Tretjina the območij bo strogo zavarovanih – na njih ne bodo dovoljene nobene človeške aktivnosti.
  • zmanjšati porabo pesticidov za 50% tako v smislu količine kot strupenosti
  • obnoviti 10% kmetijske krajine, da bo vsebovala naravovarstveno pomembne elemente, kot so mejice in cvetni pasovi, s čimer se bo izboljšala tudi trajnost kmetovanja
  • vpeljati obvezujoče cilje EU za obnovo narave v ključnih ekosistemih, kot so šotišča, mokrišča, gozdovi in morje, saj so ti ekosistemi bistvenega pomena za biodiverziteto ter blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe
  • zmanjšati obseg kurjenja biomase, kot so drevesa, za namen pridobivanja energije

S takšnima strategijama bi EU lahko dejansko postala vodilna na svetu v boju proti klimatski in biodiverzitetni krizi. Da pa bi direktivi dosegli svoj namen, ju mora podpreti in izvajati vseh 27 članic EU.

Ob objavi obeh strategij je organizacija BirdLife Internationational, katere polnopravni član je tudi DOPPS, izdala sporočilo za javnost, ki ga lahko preberete TUKAJ.

Besedilo obeh strategij je dostopno na spletni strani Evropske komisije.

Razvoj in biodiverziteta lahko gresta z roko v roki

Pred kratkim objavljena znanstvena raziskava je ocenila vpliv različnih scenarijev človeškega razvoja na biodiverziteto z uporabo podatkov Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN).

Raziskava, objavljena v reviji Conservation Letters, je povezala deset organizacij, med katerimi je bil tudi BirdLife International, in razvila nove pristope za oceno vpliva različnih razvojnih odločitev. Rezultati so pokazali, da bo dosedanji model rasti in razvoja v prihodnosti pripeljal do povečevanja ogljikovih emisij in ogromne izgube gozdnih površin.

2015_26_1_polje_Medvedci_TilenBasle

Razvoj ali biodiverziteta? Ali oboje?
foto: Tilen Basle

Naraščajoča človeška populacija in ekonomski razvoj bosta povečala povpraševanje po hrani, energiji in ostalih ključnih surovinah, kot so čista voda, vlakna in les. Dosedanji model bi temu povpraševanju zadostil s povečano kmetijsko proizvodnjo, ribištvom in krčenjem gozda. Ti ukrepi bi zmanjšali odstotek revnih in izboljšali zdravje ljudi, vendar bi naravno okolje plačalo veliko ceno. V takšnem modelu za veliko večino vrst ni pričakovati izboljšanja njihovega dosedanjega stanja.

»Ni potrebno, da sta človekov razvoj in ohranjanje biodiverzitete tekmeca,« je povedal glavni avtor članka Piero Visconti in pojasnjuje: »Odkrili smo obstoj alternativnega scenarija, ki odpravlja lakoto, revščino in povečuje človekovo dobro počutje, hkrati pa izboljšuje trende biodiverzitete po vsem svetu

Raziskovalci so nov scenarij poimenovali »Sprememba porabe« in temelji na bolj učinkoviti rabi sedanjih kapacitet. S tem bi se dostopnost hrane, vode in energije za revne povečala, v razvitem svetu pa bi se poraba na prebivalca zmanjšala z zmanjševanjem izgub v proizvodnji in procesiranju žit ter bolj zdravim načinom prehranjevanja, ki vključuje manj mesa.

»Ta raziskava na nov način ocenjuje vplive različnih razvojnih scenarijev na biodiverziteto, hkrati pa prikazuje izjemno vrednost podatkov Rdečega seznama. Ti ne pripomorejo le k prepoznavanju prioritet za naravovarstvene akcije, temveč prispevajo tudi k boljšemu razumevanju prihodnjih razvojnih odločitev,« je povedal soavtor članka Dr. Stuart Butchart, vodja na področju znanosti pri BirdLife International.

Več lahko preberete v izvirnem članku z naslovom “Human development and biodiversity conservation can go hand in hand, study finds“.