Arhiv oznak: ČIGRA

Pomlad in z njo pomladna številka revije Svet ptic

, Novice

Dragi občudovalci ptic in narave,
revija izhaja ravno v času, ko je Slovenijo, Evropo in svet ohromila epidemija zaradi koronavirusa. Večina nas čas preživlja v samoizolaciji, mogoče kdo celo okreva po bolezni, zato se boste tokrat verjetno še s toliko večjim veseljem zatopili v branje. Tisti, ki ste zdravi in niste vpleteni v pomoč bolnim, izkoristite to obdobje za preživljanje časa v naravi sami. In narava ravno ta čas žvrgoli, gostoli in cvrči od prebujajočega se življenja, prihajajo selivke in začela se je ženitev s pripravo na gnezdenje in nov začetek.

V novi številki si preberite o prilagoditvah morskih ptic, ki so edini leteči organizmi, ki so osvojili tudi zrak nad morjem. Ker na potovanje zaradi epidemije trenutno ne moremo, lahko z mislimi potujemo na Ognjeno zemljo. »Iz Azije« prihaja zanimiv članek o tem, kako resno se varstva ogroženih ptic in ostalih vrst lotevajo na Okinavi. Novi izzivi za nas! Ne spreglejte tudi zanimivega prispevka o tujerodnih sesalcih. Med zglednimi ornitologi pa predstavljamo Dareta Fekonjo, ki tudi tiste ljudi, ki narave ne poznajo, navdušuje s pticami in naravo.

Ali ste vedeli, da letos mineva 20 let od začetka izhajanja revije Svet ptic? Damijan Denac opisuje, kako pestro je bilo pri spreminjanju prve oblike revije in kakšen trud je bil potreben, da je dobil dobre diapozitive za naslovnico. Obenem v prvi letošnji številki zaznamujemo 40 let prve številke revije Acrocephalus. Obsežen članek o začetkih revije, ciljih, vsebinah ipd. je predstavil prvi urednik, Iztok Geister.

Zbrali smo tudi nekaj vtisov z januarskega štetja vodnih ptic po Sloveniji, objavili navdušenje mlade raziskovalke nad NR Ormoške lagune, pišemo tudi o zaključku dveh pomembnih naravovarstvenih projektih – LIKE – Živeti na Kraškem robu in Ohranjanje populacije čigre, o Kongresu obročkovalcev in še mnogih drugih.

Naj vas razveseljujeta spomladanski ptičji vrvež ter ostali živelj in ostanite zdravi!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice naših krajev
    • 6: Morske ptice
    • 14: Argentinska Ognjena zemlja
    • 18: Sodelovanje je pot k varstvu prostoživečih živali
    • 21: Zakaj so ptičja jajca različnih barv
    • 22: Tujerodni sesalci
    • 24: Kobilar
    • 26: Barvna paleta ptic
    • 28: Dare Fekonja
    • 36: Januarsko štetje vodnih ptic
    • 38: Obisk mokrišča Ormoške lagune
    • 40: Zaključil se je projekt LIKE
    • 42: Četrti kongres obročkovalcev Slovenije
    • 43: Zaključil se je projekt ČIGRA
    • 44: (Ne)navadni krokar
    • 46: Draguljev ne moreš prodajati v kartonastih škatlah
    • 48: Spomini na Acrocephalus
    • 56: Mednarodna delavnica o roparskih pticah
    • 58: Program DOPPS, april-julij 2020

    PDF revije Svet ptic, leto 2020, letnik 26, številka 01.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Zaključil se je projekt ČIGRA

    , Novice

    S februarjem se je zaključil dve leti in pol trajajoč projekt Ohranjanje populacij čigre v porečju Save in Drave, ki je vsebinsko, varstveno in raziskovalno nadaljeval projekt LIVEDRAVA in pomagal dolgoletnemu prostovoljnemu trudu članov DOPPS Štajerske sekcije. Projekt je potekal v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg in združil partnerje iz Slovenije in Hrvaške.

    V okviru projekta smo speljali številne redne aktivnosti za varstvo navadne čigre na Ptujskem jezeru, katere smo dopolnili z nekaterimi novostmi. Gnezditvene otoke na Ptujskem jezeru smo prekrili z novo plastjo proda, na enega izmed njih pa testno položili borovo lubje, ki zavira rast rastlin. V letu 2018 je na otokih tako gnezdilo 218, v letu 2019 pa 117 parov navadnih čiger. Čigram je v obeh letih delalo družbo skoraj 1000 parov rečnih in nekaj manj kot 30 parov črnoglavih galebov. Raziskovalno delo smo skupaj s projektnimi partnerji dopolnili z GPS telemetrijo navadne čigre in raziskavo genetike populacij navadne čigre ob reki Dravi in Savi v Sloveniji in na Hrvaškem. Ugotovitve so bile predstavljene v tematski številki revije Acrocephalus in so pomembno vplivale tudi na pripravo Čezmejnega akcijskega načrta varovanja celinske populacije navadne čigre.

    Veliko smo postorili tudi na področju izobraževanja in ozaveščanja. Opazovalnico na desnem bregu Ptujskega jezera (zgrajeno v sklopu projekta LIVEDRAVA) smo opremili z informativno tablo in stacionarnim spektivom, ki omogoča opazovanje ptic na jezeru. Ob opazovalnici smo vsako leto organizirali tudi Dan odprtih vrat kolonije čiger in tako mimoidočim predstavili navadno čigro in pomen njenega ohranjanja. Mladinski tabor »Čigra« organiziran julija 2019 je prvič združil mlade ornitologe iz Slovenije in Hrvaške, ki so skupaj z mentorji teden dni raziskovali navadno čigro in ptice reke Drave. Vsebinski sklop je dopolnila še tematska številka revije Svet ptic, v celoti posvečena navadni čigri in prvič v zgodovini prevedena tudi v hrvaški jezik.

    Predstavili smo le nekaj pomembnejših dosežkov projekta, vendar je teh še veliko, mnogi pa se bodo pokazali šele v prihodnje. Med njimi je najpomembnejši zagotovo uspešno sodelovanje vseh partnerjev in števila nova poznanstva, ki smo jih navezali tekom projekta. Za veliko mero zaupanja, potrpežljivosti in dobre volje se zato zahvaljujemo vsem partnerjem. V projektu so sodelovali: Nacionalni inštitut za biologijo, Udruga BIOM, Javna ustanova za upravljanje zaštićenim područjima i drugim zaštićenim dijelovima prirode na području Zagrebačke županije „Zeleni prsten”, Prirodoslovno-matematički fakultet Sveučilišta u Zagrebu in DOPPS.

         

    Prostovoljci navadni čigri pripravili dom

    , Novice

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja mešana kolonija rečnega in črnoglavega galeba ter navadne čigre v Sloveniji. Kolonija je danes povsem odvisna od naravovarstvenega upravljanja, zato na društvu vsako leto s pomočjo številnih prostovoljcev uredimo otoke, da ostanejo primerni za gnezdenje številnih ptic.

    V letošnjem letu je na otokih Ptujskega jezera gnezdilo 965 parov rečnih in 27 parov črnoglavih galebov, ter 117 parov navadnih čiger. Otoke kot gnezdišče uporabijo tudi druge vrste, saj smo zabeležili gnezdenje race mlakarice, čopaste črnice, zelenonoge tukalice, čopastega ponirka, laboda grbca in malega deževnika.

    Otoki potrebujejo stalno upravljanje in vzdeževanje, saj se zaradi vlage in muljaste podlage gosto zaraščajo. Pred izgradnjo Ptujskega jezera je za vzdrževanje prodišč skrbela reka sama, saj je z vsakoletnimi poplavami s prodišč odstranila vegetacijo in organski material, na prodišča pa nanesla nov prod. Danes se otoki na jezeru zaradi bolj ali manj konstantnega vodostaja in muljaste podlage intenzivno zaraščajo in bi bili brez vsakoletnega upravjlanja neprimerni za gnezdenje ogroženih vrst.

    Letos smo s pomočjo 34 prostovoljcev otoke uredili 21. septembra 2019. Z otokov smo odstranili vso zarast in pregledali stanje otokov. Manjša popravila in ureditve bodo potrebne tudi spomladi, predno z gnezdenjem pričnejo galebi in se vrnejo čigre. Tekom akcije smo odstranili vegetacijo z vseh štirih otokov, na Novem otoku pa smo na novo položili borovo lubje in razširili že obstoječe polje, kjer smo splomladi uspešno zastrli zarast. Debela plast borovega lubja se je izkazala za uspešno pri zatiranju rasti vegetacije, zato bomo s prakso nadaljevali tudi v prihodnje. Podlago za polaganje borovega lubja smo v manjši delovni akciji pripavili že v petek, 20. septembra 2019.

    Za pomoč pri naravovarstvenem upravljanju in se iskreno zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so se udeležili letošnje delovne akcije. Brez dodatne pomoči bi bila naloga nemogoča, čigra pa na Ptujskem jezeru že zdavnaj ne bi več gnezdila.

    Film o čigri

    Dogajanje na delovni akciji je dokumentiral tudi Gregor Šubic, ki v sklopu projekta Interreg ČIGRA pripavlja kratek dokumentarni film o čigri ob reki Dravi in Savi v Sloveniji in na Hrvaškem. V soboto je nastal je kratek video posnetek, katerega vam predstavljamo spodaj.

    Delovna akcija je bila organizirana v sklopu projekta Interreg ČIGRA.
       

    Navadna čigra združila mlade iz Slovenije in Hrvaške

    , Novice

    V nedeljo se je na Ptuju zaključil že 31. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki je tokrat prvič združil mlade iz Slovenije in Hrvaške. Tabor je bil organiziran v sklopu čezmejnega Interreg projekta ČIGRA, zato smo se na taboru še posebej posvetili spoznavanju navadne čigre na Ptujskem jezeru.

    Cilj letošnjega tabora je bil spoznavanje življenja navadne čigre ob reki Dravi in drugih ptic, katerih življenjski prostor je bolj ali manj povezan z reko. Tabora se je udeležilo 28 mladih iz Slovenije in Hrvaške, ki so pod vodstvom sedmih mentorjev iz DOPPS in BIOM teden dni raziskovali ptice in njihove življenjske prostore, spoznavali različne metode dela in se ob tem zabavali.

    Opazovanje kolonije navadnih čiger. Foto: Neža Kocjan

    Kje se prehranjujejo čigre?

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja celinska kolonija navadnih čiger v Sloveniji, ki je v letošnjem letu štela približno 100 parov. Mladi ornitologi so imeli priložnost opazovati dogajanje na koloniji, katero si čigre delijo z rečnimi in črnoglavimi galebi. Ob tem so izvedeli več o ekologiji vrste in razlogih za varstvene ukrepe, ki jih na Ptujskem jezeru izvajamo. Vse skupine smo se še posebej posvetile raziskovanju prehranjevališč navadne čigre. Razporedili smo se okoli jezera in beležili prelete ter obnašanje navadnih čiger (lovi, leti z plenom ali brez…). Na jezeru je nekaj čiger lovilo v plitvejših delih ob severnem in južnem nasipu, največ čiger pa se je po hrano odpravilo v staro strugo reke Drave proti Mariboru ali Ormožu. Nekaj čiger je ribice lovilo tudi na sotočju kanala in stare struge pri Ptuju. Poznavanje prehranjevališč navadnih čiger je zelo pomembno za dolgoročno varstvo vrste, saj tako kot primerna gnezdišča tudi količina razpoložljive hrane vpliva na velikost populacije.

    Rjavih srakoperjev vse manj

    Šturmovci so bili v preteklosti (pred zajezitvijo Drave v Markovcih) velik otok sredi Drave, kjer so okoliški kmetje pasli živino. Danes se je njihova podoba precej spremenila, gozdove in pašnike so nadomestila polja, preostali travniki pa se zaraščajo. Z mladimi smo se odločili prešteti vse rjave srakoperje na ploskvah, katerih jih bolj ali manj redno popisujemo že od leta 1992. Prešteli smo le 8 parov, kar je rekordno malo in v primerjavi z letom 1992, ko so jih našteli 172, katastrofalno.

    Osvežitev, okrepčilo in počitek med veslanjem po Dravi.
    Foto: Neža Kocjan

    Ptice stare struge reke Drave

    Veliko časa na taboru smo namenili tudi pticam, ki gnezdijo ali se prehranjujejo v stari, ohranjani strugi reke Drave. Takšne Drave v Sloveniji več ne moramo najti, zato smo se podali preko meje in se z rafti spustili po Hrvaškem delu Drave od Donje Dubrave do Legrada, kjer v Dravo priteče reka Mura. Med spustom smo imeli priložnost opazovati tipične prebivalce ohranjenih rek, kot so črna štorklja, belorepec, mali martinec, mali deževnik, breguljka in navadna čigra.

    Naravni rezervat ob reki Dravi

    V soboto popoldan smo se odpeljali v Slovenske gorice, kjer smo si ogledali kolonijo čebelarjev, presenetila pa nas je tudi smrdokavra. Dan smo zaključili z opazovanjem ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune in piknikom ob ognju. Piknik so si seveda priredili tudi lokalni komarji, ki so nam tokrat dobesedno pili kri. Ko se je zmračilo smo oboji zaključili s piknikom in se odpravili v bližnji gozd, kjer sta nam Monika in Jasmina iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev povedali več o teh nočnih letečih sesalcih. Eden se je tudi ulovil v mrežo in strokovnjakinji sta ga določili za Nathusijevega netopirja, kar je zelo zanimiva in redka najdba! Navdušenja mladih ob izkušnji seveda ne rabim posebej opisovati.

    Kaj pa zanimivosti?

    Seveda se na vsakem taboru nabere lepa mera zanimivih opazovanj. Nekatera popolnoma po naključju, druga pa nekoliko bolj načrtovano in z nekaj sreče. Na vodnih površinah Dravskega in Ptujskega polja (zadrževalnik Medvedce, Rački ribniki, Požeg in Podvinci) smo med drugim opazovali kostanjevke in konopnice ter družino črnih labodov, ki pa najverjetneje niso prileteli na počitnice iz Avstralije, temveč jih je nekdo spustil v naravo »za okras«. Zvečer smo se odpravili iskati pegasto sovo, kar se je izkazalo za zelo optimistično potezo. Pegaste sove seveda nismo zabeležili, smo pa nekaj parov malih uharic in tri pare čukov.

    Mladi vadili javno nastopanje

    Mladi ornitologi so ob pomoči mentorjev pripravili program in plakate s predstavitvijo dela na taboru. Slednje so v nedeljo, 7. julija ob 14. uri na OŠ Breg predstavili vsem zbranim, med katerimi sta bila tudi županja MO Ptuj, gospa Nuška Gajšek in ravnatelj OŠ Breg, gospod Milan Fakin. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za obisk in pripravljenost prisluhniti mladim raziskovalcem.

    “Organizacija tabora je velik zalogaj, seveda pa je njegova izvedba odvisna od pomoči mnogih dobrih ljudi. Na tem mestu bi se za gostoljubje rad zahvalil ravnatelju OŠ Breg, gospodu Milanu Fakinu in kuharici ter kuharju, ki sta lepo skrbela za nas. Zahvalil bi se tudi županji MO Ptuj, gospe Nuški Gajšek, ki je z obiskom pozdravila mlade in prisluhnila njihovem delu. Zahvala gre tudi vsem staršem, ki so nam zaupali mlade in jim omogočili nepozabno izkušnjo. Na koncu bi se zahvalil še vsem sodelavcem iz pisarne, posebej pa mentorjem, ki so nase prevzeli veliko odgovornost, hkrati pa so mnogim mladim za navdih in vzor. Hvala vsem in se vidimo prihodnje leto, kaj ne?” je ob zaključku tabora povedal Tilen Basle, vodja tabora.

     

     

    Na Ptujskem jezeru gnezdilo več kot tisoč parov ptic

    , Novice

    Ptujsko jezero je skozi vso leto eno najpomembnejših mokrišč za ptice v državi. Letošnjo pomlad je na otokih, ki jih vzdržujejo številni prostovoljci, gnezdilo izjemno veliko število ptic.

    Uspešno leto za kolonijske gnezdilke

    Del kolonije na enem izmed dveh prodnatih otokov.

    Na otokih in drugih strukturah Ptujskega jezera gnezdi mešana kolonija rečnih in črnoglavih galebov ter navadnih čiger. Pomembnost varstva kolonije so člani DOPPS prepoznali že leta 1980, ko so izvedli prvo akcijo odstranjevanja zarasti na takrat edinem Malem otoku. Od takrat so bili zgrajeni trije novi gnezditveni otoki, ptice pa so za gnezdenje pričele uporabljati tudi podstavka daljnovodnih stebrov. Število ptic je zaradi novih pridobitev in boljšega upravljana pričelo naraščati, v letu 2006 pa je na Novem otoku pričel gnezditi tudi črnoglavi galeb, nova gnezdilka za Ptujsko jezero.

    Poseben porast kolonijskih gnezdilk smo zabeležili po letu 2015, ko sta bila na jezeru zgrajena dva velika prodnata otoka. Letošnje leto je kolonija na Ptujskem jezeru štela 988 parov rečnih galebov, 26 parov črnoglavih galebov in 218 parov navadnih čiger. Takšnih števil nismo zabeležili še nikdar prej! Števila bi najverjetneje bila še nekoliko višja, saj je v mesecu aprilu iz še vedno neznanega vzroka poginilo približno 200 rečnih galebov.

    Nove raziskave za učinkovitejše varstvo

    Kljub rezultatom, ki kažejo na uspešno upravljanje z gnezdišči na Ptujskem jezeru, pa je za dolgoročno in uspešno varstvo kolonijskih ptic potrebno izvedeti več o njihovih navadah in stanju v koloniji. Z letošnjim letom smo se v okviru projekta ČIGRA osredotočili na varstvo navadne čigre, saj kolonija na Ptujskem jezeru predstavlja našo celotno celinsko populacijo te vrste. Z raziskavami bomo poskušali ugotoviti lovna območja navadnih čiger, spremljati njihovo selitev v Afriko, z dodatnimi genskimi analizami pa ugotoviti, kateri populaciji pripadajo naše čigre.

    Navadna čigra z nameščenim oddajnkom in prvi rezultati spremljanja njene dnevne aktivnosti. Foto: Matej Gamser

    Brez podpornikov in prostovoljcev ne gre

    Uspešno upravljanje z otoki na Ptujskem jezeru bi bilo brez pomoči številnih prostovoljcev nemogoče. Danes si pri delu pomagamo tudi z mehanizacijo, vendar so kljub temu marljive roke prostovoljcev tiste, ki omogočijo izvedbo akcije. V letu 2017 se je akcije udeležilo 35 prostovoljcev, ki so v šestih urah z otokov odstranili vso zarast. S tem so v letu 2018 omogočili gnezdenje rekordnemu številu kolonijskih gnezdilk.

    Letos bomo akcijo izvedli v nedeljo, 23. septembra 2018 (akcija je zaradi napovedi slabega vremena prestavljena iz sobote). Zbrali se bomo ob 9. uri ob Ptujskem jezeru. Lepo vabljeni vsi, ki ste s svojim delom pripravljeni pomagati pticam na Ptujskem jezeru. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svojo sodelovanje potrdite na naslov tilen.basle@dopps.si ali na 051 636 224. Točno zborno mesto in podrobnejša navodila bomo prijavljenim sporočili nekaj dni pred akcijo. Akcijo bomo izvedli v okviru projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

       

    Dan odprtih vrat kolonije čiger

    , Novice

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina stalna kolonija navadnih čiger v celinskem delu Slovenije. V koloniji jim družbo delajo še rečni in črnoglavi galebi, ki za gnezdenje izbirajo podoben življenjski prostor. Da slednji ostane zanje primeren, vsako leto skrbijo številni prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

     

    V soboto, 9. junija 2018 vas vabimo na Dan odprtih vrat kolonije čiger na Ptujskem jezeru.

     

    Med 10. in 18. uro bodo pri ornitološki opazovalnici na desnem bregu jezera z vami prostovoljci, ki vam bodo povedali več o varstvu navadne čigre pri nas, hkrati pa si boste lahko z ornitologi ogledali dogajanje v koloniji nedaleč stran.

    Dogodek bo tudi priložnost, da spoznate delo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

    Zakaj navadna čigra?
    Navadna čigra (Sterna hirundo) je približno 120 gramov težka ptica, ki prebiva na peščenih ali kamnitih obalah morskih kot tudi celinskih voda. V Sloveniji gnezdi 128–315 parov, od tega skoraj polovica teh na Ptujskem jezeru, kjer se nahaja tudi edina stalna kolonija teh ptic v celinskem delu države. Kolonija na otokih Ptujskega jezera je popolnoma odvisna od prostovoljnega upravljanja prostovoljcev DOPPS, brez katerih bi bili otoki za gnezdenje te vrste neprimerni.

    Navadne čigre preživijo zimo ob obalah ekvatorialne Afrike in na leto preletijo več tisoč kilometrov. Z raziskavami bomo v prihodnjih letih poskušali ugotoviti, kje na reki Dravi se navadne čigre prehranjujejo ter kam se jeseni odselijo naše čigre.

    Spoznajte navadno čigro in si z ornitologi oglejte dogajanje v koloniji na Ptujskem jezeru!

    Dogodek bo organiziran v sklopu projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).