Mladi ornitologi so raziskovali Cerkniško jezero

Konec junija se zaključi šolsko leto in pričnejo se poletne šolske počitnice. Mladi ornitologi se teh še posebej veselijo, saj se vsako leto pričnejo z Mladinskim ornitoloških raziskovalnim taborom, ki ga na društvu organiziramo že vse od leta 1994. Letos smo v sklopu projekta LIFE Stržen raziskovali Cerkniško jezero in njegovo okolico. 27. junija se je tako v kraju Zelše utaborilo 24 mladih ornitologov in 7 mentorjev. Pred nami je bil dober teden dni terenskega raziskovanja, druženja in zabave.

Letošnji tabor, že 32. povrsti, se organizacijsko ni kaj prida razlikoval od preteklih; vstajali smo zelo zgodaj in si še zelo zaspani pripravili zajtrk, pri tem pa pazili, da smo z žlico zadeli v usta. Po dopoldanskem terenu smo se vrnili v Zelše na kosilo, kamor nam ga je prijazni gospod Gruden dostavil iz gostilnice Glaž’k. Po kosilu smo se do večera večinoma poskrili v senco, saj je zunaj pripekalo krepko čez 30 stopinj celzija. Po večerji smo se ponovno opravili na teren in se nato pozno ponoči do jutra ponovno zavili v svoje spalne vreče.

Na taboru je delovalo 6 skupin, ki so jih vodili izkušeni mentorji. Vsaka skupina se je posvetila raziskovanju določene tematike, vendar so se tekom tabora lahko vsi udeleženci preizkusili v prav vseh. Tako so mladi vadili terensko delo in zbiranje podatkov, hkrati pa tudi njihovo beleženje, obdelavo in izmenjavo informacij med vrstniki. Dogajanje na taboru smo ob skupinskem delu popestrili še s skupnimi aktivnostmi; s kanuji smo preveslali del reke Unice, se kopali v Cerkniškem jezeru, se spoznali z mreženjem netopirjev in obročkanjem koscev ter se vsak dan merili v prepoznavanju ptic oziroma v »skrivnostni fotografiji«.


Skupina Rjavi Srakoper. Foto: Lan Bordjan

Kaj smo na taboru Bobnarica 2021 raziskovali in kaj smo ugotovili?

Rjavi srakoper

Mentor: Dejan Bordjan

Udeleženci: Jon, Jakob, Tine in Bine

Dopoldneve smo namenili popisom rjavega srakoperja. Vse skupine skupaj smo na osmih ploskvah zabeležile 97 parov. Štiri ploskve smo popisali že v preteklih letih in v splošnem je bilo največ srakoperjev leta 2007, letos pa vseeno več kot leta 2018. Dobro polovico srakoperjev smo našli na grmih ter drevesih in veliko večino so obkrožale travinje. Srakoperji so bili najpogosteje opazovani na prežah visokih do 4m in širokih do le nekaj decimetrov.

Skupina Škrlatec. Foto: Janez Leskošek

Škrlatec

Mentor: Janez Leskošek

Udeleženci: Enej, Lars, Samo, Lovro

V skupini za škrlatca smo raziskovali to skrivnostno in redko vrsto iz družine ščinkavcev. Je gnezdilka vlažnih zaraščajočih se travnikov, ki v Sloveniji redno gnezdi le na območju Cerkniškega polja. V sodelovanju z drugimi skupinami na taboru smo popisali šest ploskev. Zabeležili smo 18 osebkov škrlatcev, med njimi tudi škrlatnordeče obarvane samce, ki smo si jih dobro ogledali. Za vsak osebek smo v obrazec zapisali spol, starost, višino mesta, kjer je sedel, in sestavo habitata ter ga vrisali na zemljevid.

Gozdne ptice

Skupina Gozdne ptice. Foto: Mitja Denac

Mentor: Mitja Denac

Udeleženci: Izidor, Karlo, Urh in Lan

V skupini za gozdne ptice smo štirje zagreti mladi ornitologi in ne kaj dosti starejši mentor zbirali podatke s transektnih popisov gozdnih ptic. Ti so bili izvedeni na enak način, kot pomladanski popisi gozdnih ptic in popisi SIPKK – na 2 km dolgem transektu ter z beleženjem ptic v notranjem (<50 m) in zunanjem (>50 m) pasu. Skupine so se odpravile v gozdove različnih združb in na različnih nadmorskih višinah, mi pa smo njihove rezultate vnesli v Excel, jih enostavno obdelali in primerjali z nekaterimi rezultati pomladanskih popisov. Udeležencem se je v spomin še posebej vtisnil pragozd Strmec z ogromnimi »sušicami« ter tamkajšnja družinica belohrbtih detlov, ki je pričala o prvi potrjeni gnezditvi v tem pragozdnem ostanku.

Skupina Biodiverziteta. Foto: Lan Bordjan

Biodiverziteta

Mentorica: Neža Kocjan

Udeleženke: Ivana, Sara, Sanja in Mina

V skupini za biodiverziteto smo med seboj primerjale različne habitatne tipe glede na število vrst ptic, ki smo jih v posameznem izmed njih zabeležili tekom tabora. Naše terensko delo je potekalo tako kot pri ostalih skupinah, po en dan smo namenile popisu škrlatca, rjavega srakoperja, gozdnih ter vodnih vrst. Odpravile smo se tudi na nočna terena v okolici Cerkniškega jezera ter na Javornikih. Za interpretacijo smo uporabile podatke, ki smo jih vse skupine zbrale tekom tabora. Največ vrst (49) smo tekom tabora opazili v mozaični kulturni krajini, sledile so vodne površine s 36 vrstami, najmanj vrst pa je bilo opaženih v gozdu (31).

Skupina Vodne ptice. Foto: Tilen Basle

Vodne ptice

Mentor: Rok Lobnik

Udeleženci/ke: Iva, Lana, Jakob in Matic

Naša skupina je vodila popise vodnih ptic na Cerkniškem jezeru in ostalih bližnjih vodnih telesih. Na Cerkniškem jezeru smo tako skupaj zabeležili 36 vrst vodnih ptic, kar je nekoliko manj kot na taboru leta 2018 (41 vodnih ptic). Med opaženimi vrstami velja omeniti orla belorepca, črno štorkljo in pritlikavo tukalico. Veliko časa smo v skupini namenili tudi iskanju netopirjev in redkih vrst orhidej.

Ptice kulturne krajine

Skupina Ptice kulturne krajine. Foto: Dejan Bordjan

Mentor: Matija Mlakar Medved

Udeleženci/ke: Lara, Drejc, Ema in Filip

Ptice kulturne krajine smo skupine popisovale na različnih travnikih v okolici Cerkniškega jezera. Skupaj smo opravili 5 transektnih popisov, na katerih smo zabeležili 49 vrst ptic, od katerih je bilo 20 takšnih, ki tam tudi gnezdijo. Teh smo našteli kar 422 parov! Tekom tabora smo raziskovali tudi skrite kotičke v bližini Cerkniškega jezera, od katerih se nam je posebej lušten zdel slap Kotel, kjer se namakanju nog v mrzlo vodo nismo morali upreti.

 


Na taboru je vsaka skupina opazila tudi kakšno zanimivo in redko vrsto ptice, ni pa manjkalo tudi opazovanj drugih redkih živali ali rastlin. Največ zanimanja so požela opazovanja pritlikave tukalice, belohrbtega in triprstega detla, kratkoprstega škrjanca, kačarja, kozače, črnočelega srakoperja, rožnatih škorcev in beloglavih jastrebov. Skupaj smo opazili kar 139 vrst ptic! Kar nekaj skupinam je uspelo srečati tudi medveda, jazbeca, divjega prašiča ali lisico.

Skupinska. Foto: Janez Leskošek

»Letošnji tabor se je zaključil v nedeljo, 4. julija, ko so mladi ornitologi svoje ugotovitve v Zelšah predstavili staršem in sorodnikom. Tabor se je zaključil brez zapletov in po odzivih sodeč smo se imeli zelo lepo. Zahvala za to gre predvsem odgovornim, zabavnim in znanja polnim mentorjem, brez katerih si tabora sploh ne bi upal organizirati.

Pri organizaciji so mi zelo pomagali kolegi iz Notranjskega regijskega parka, za prehrano pa je nadstandardno poskrbela gostilnica Glaž’k. Zahvala gre tudi članom Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, ki so nam približali netopirje in vsem kolegom iz društvene pisarne, ki so mi tako ali drugače pomagali pri izvedbi tabora. Se vidimo junija 2022!«

Tilen Basle, vodja tabora.

     

 

Prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Včeraj, 15. septembra 2021, je Mednarodni koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB-ICC) na zasedanju v nigerijski Abuji, območje Mure, Drave in Donave (TBR MDD) razglasil za prvo 5-državno biosferno območje na svetu. To območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, je s tem uradno postalo največje rečno biosferno območje v Evropi.

Deklaracija. Vir: Acrocephalus, letnik 17, str. 78–79

Pobuda za vzpostavitev čezmejnega biosfernega območja sega v leto 1992. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic je bilo skupaj z EURONATUR prvo, ki je dalo pobudo za takratni biosferni rezervat Drava-Mura.

V letu 1996 smo v Radencih organizirali mednarodni kongres, kjer so predstavniki vladnih in nevladnih organizacij iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske, kot tudi predstavniki mednarodnih ustanov IUCN in UNESCO potrdili zamisel o ustanovitvi omrežja zaščitenih območij v obliki biosfernega rezervata v skladu z UNESCO-vim programom Človek in biosfera.

Program Človek in biosfera

Unescov program Človek in biosfera letos praznuje 50 let delovanja. Trenutno je v več kot 129 državah 714 biosfernih območij od tega jih je 21 čezmejnih. Biosferno območje Mura-Drava-Donava bo tudi prvo na svetu, ki ga bo skupaj upravljalo 5 držav. Na zasedanju v Nigeriji so za uvrstitev na seznam obravnavali 20  novih biosfernih območij.

Prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Območje TBR MDD je med največjimi ohranjenimi aluvialnimi kompleksi v Evropi, ki se razteza vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, Madžarski, Srbiji in na Hrvaškem. Območje obsega več kot 700 kilometrov prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino Evrope in sveta. Čezmejno biosferno območje je bogato z redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, rečne struge z naravnimi strmimi peščenimi in gramoznimi brežinami, stranski rečni rokavi in mrtvice ter zaledja s tradicionalno kulturno krajino.

V njih živi največja populacija orlov belorepcev v Evropi, tam so gnezdišča številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male čigre in črne štorklje, prav tako so tam bivališča bobrov in vider ter številnih v evropskem merilu redkih rib, kot je jeseter. Ta pokrajina je naša skupna priložnost za nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja, ki bo skladen tudi z načeli ohranjanja narave in kulturne dediščine ter bo temeljil na aktivnem sodelovanju lokalnega prebivalstva.

Orel belorepec (levo), breguljka (na sredini). Foto: Alen Ploj; Črna štorklja (desno). Foto: Domen Stanič

Življenje skoraj milijona ljudi kot tudi obstoj številnih vrst sta vezana na ohranjenost Mure, Drave in Donave. V času izrazitih okoljskih sprememb, kot so podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti, je to ohranjeno območje ključnega pomena pri varstvu pred poplavami in blaženju posledic podnebnih sprememb, za zagotavljanje pitne vode in rodovitne zemlje, vse bolj pa je prepoznano tudi kot območje rekreacije in oddiha ter gonilna sila trajnostnega razvoja.

Reka Mura. Foto: Luka Božič

Ključni del tega 5-državnega biosfernega območja je v Sloveniji je biosferno območje reke Mure. Območje obsega največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisočletno prisotnostjo človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina. Zanjo je značilno prepletanje rečnih in obrečnih habitatov s kompleksi poplavnih gozdov ter značilne kmetijske kulturne krajine v zaledju, ki jo ponekod še tvorijo kompleksi mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic. Območje predstavlja eno biotsko najbogatejših območij v Sloveniji  z velikim številom redkih, nacionalno in mednarodno ogroženih habitatnih tipov in prostoživečih rastlinskih ter živalskih vrst. Ohranjeni so posebni tipi zgodovinske kulturne krajine, kot so mokrotni travniki na območju Velike Polane ter na območju med Radenci in Veržejem. Ta območja ob pomembnih naravnih znamenitostih in biotski raznovrstnosti predstavljajo tudi izjemno kulturno dediščino. Tisočletna prisotnost človeka je razlog za veliko število avtohtonih pasem domačih živali in sort gojenih kulturnih rastlin, ki prav tako prispevajo k biotski raznovrstnosti območja.

Pri vzpostaviti tega območja so aktivno prispevale vse obmurske občine v Sloveniji od Šentilja do Lendave, strokovne ustanove in nevladne organizacije. Slovenija je tudi aktivno prispevala pri pripravi nominacije TBR MDD. Na strokovnem srečanju koordinacijskega odbora v Veliki Polani januarja 2019 je bila ključnega pomena udeležba dr. Miguela Clüsener-Godta (UNESCO MAB), ki je spodbudil države k nadaljevanju dela in poudaril pomen 5-državnega biosfernega območja za celotno regijo kot tudi v svetovni mreži biosfernih območij.

Mednarodni status in aktivno sodelovanje v okviru mreže biosfernih območij daje nove priložnosti za razvoj in promocijo regije, vendar tudi obvezo, skupnega upravljanja, ohranjanja in razvoja v dobrobit lokalnega prebivalstva in z lokalnimi deležniki, ki aktivno skrbijo, upravljajo in ohranjajo bogato biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino za doseganje zastavljenih ciljev novoustanovljenega 5-državnega biosfernega območja MDD.

Zaključil se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Štrk 2015«

V petek, 3. julija 2015 se je v Polani zaključil Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, katerega se je udeležilo 25 otrok iz vseh koncev države. V petih dneh so otroci pod vodstvom mentorjev raziskovali Pomurje in Slovenske Gorice, rezultate svojih odkritji pa so v petek javnosti predstavili v Lovenjakovem dvoru v Polani, kjer so bili tudi nastanjeni.

Letošnji Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015 je društvo organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Odvil se je med 29. junijem in 3. julijem 2015 v Pomurju, naša bazna točka pa je bil Lovenjakov dvor v Polani. 25 mladih iz cele Slovenije je tako 5 dni spoznavalo naravo Goričkega, Murske ravni, reke Mure in Slovenskih goric.

6 delovnih skupin, 6 raziskovalnih tematik

Na taboru je delovalo 6 delovnih skupin pod vodstvom izkušenih mentorjev, vsaka izmed njih pa se je posvetila raziskovanju posebne tematike. Tako smo tekom tabora raziskovali vodne ptice na Ledavskem jezeru, sove v Pomurju s poudarkom na velikem skoviku in pegasti sovi, rjavega srakoperja, smrdokavro, črno ter belo štorkljo. Skupaj smo opazili kar nekaj zanimivih vrst, izmed katerih velja izpostavit sledeče:

2015_7_9_tabor2_tilenbasle

Udeleženci in mentorji MORT 2015.
foto: Tilen Basle

– smrdokavra
– čebelar
– zlatovranka
– črna štorklja
– ribji orel
– črna čigra
– mali galeb
– pegasta sova
– veliki skovik
– kosec
– hribski škrjanec

Nove generacije za naravovarstveno prihodnost

Mladi so na zaključni prireditvi predstavili odkritja in doživetja s tabora in tako obiskovalcem podali nova znanja, katera so sami pridobili med raziskovalnim delom. Naučili so se prepoznavanja ptic, terenskega in raziskovalnega dela, osnov pisanja znanstvenih del in priprave na javno predstavitev. Seveda pa so se ob vsem zelo zabavali, letos celo v notranjem bazenu, kateri je bil na voljo v Lovenjakovem dvoru. Seveda pa je med zabavnimi dejavnostmi kot že mnogo let zapored prevladoval nogomet, katerega znanje so pokazale tudi punce.

Na zaključni prireditvi je zbrane ob mladih nagovoril tudi dr. Damijan Denac, direktor DOPPS, ki je poudaril pomen izobraževanja mladih generacij za prihodnji zelen preboj v Sloveniji, kot tudi dr. Mitja Slavinec, predstavnik ZOTKS. Slednji je poudaril pomen takšnih raziskovalnih in izobraževalnih taborov za mlade generacije, ki znanje podajajo na načine zunaj okvirjev formalnega izobraževanja in priložnosti za krepitev le teh v prihodnje.

Pričel se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015

Z današnjim dnem se je v Polani začel Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, ki bo združil 26 otrok iz vse Slovenije. Trajal bo do petka, 3. julija, mladi ornitologi pa bodo do takrat spoznavali ptice kulturne krajine in rečne loke ob reki Muri.

2014_11_11_ptice_bela_storklja_foto_dejan_bordjan

Na taboru bomo raziskovali tudi belo štorkljo, katera je v Sloveniji najštevilčnejša prav v Pomurju.
foto: Dejan Bordjan

Letošnji tabor je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Potekal bo med 29. junijem in 3. julijem v Polani. 26 udeležencev bo na taboru spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju kulturne krajine, podrobneje pa bodo spoznali tudi rečni življenjski prostor ob reki Muri. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Na taboru bo največ pozornosti namenjene pticam kulturne krajine, kot tudi pticam rečne loke ob reki Muri. Udeleženci bodo tako z mentorji raziskovali vodne ptice na različnih vodnih površinah, smrdokavro, rjavega srakoperja, velikega skovika, pegasto sovo ter belo in črno štorkljo. Vse skupaj bo začinjeno z veliko mero zabave in otroške radosti, poskrbljeno pa bo tudi za športne aktivnosti in oddih v naravi.

Pridružite se nam na zaključni predstavitvi dela na Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru Štrk 2015, ki bo v petek, 3. julija 2015, ob 16. uri v Lovenjakovem dvoru, Polana 40, 9000 Murska Sobota. Vljudno vabljeni!

Vabilo na zaključno predstavitev dela na taboru (pdf)

Je Franček že na cilju?

Sredi oktobra smo na naši spletni strani poročali o Frančku, slovenski črni štorklji z GPS oddajnikom, ki je 10. oktobra 2014 preletel Sredozemsko morje in dosegel Afriko, natančneje Tunizijo.

2.500 km dolga pot prek Sahare

Njegova pot se je v naslednjih tednih seveda nadaljevala. Preko Alžirije, Malija in Nigra je 8.11.2014 dosegel severni del Nigerije. Okrog 2.500 km dolgo pot prek Sahare, ki ga ni vedno vodila le v smeri sever – jug, je opravil v približno 20 dneh.

Postanki v narodnih parkih

Med potjo je Franček obiskal tudi nekaj narodnih parkov, med katerimi Tassili N’Ajjer National Park in Ahaggar National Park na jugu Alžirije. Zanimivo je, da se je tudi v na videz negostoljubni puščavi ponekod zadrževal več dni (npr. med 31.10. in 5.11. na jugu Malija) – na satelitskih posnetkih so tam vidne struge rek, ki so bile očitno v času Frančkovega postanka vsaj deloma napolnjene.

Kje je Franček?

Franček, prva slovenska črna štorklja z GPS oddajnikom,  je v približno 20 dneh opravil okrog 2.500 km dolgo pot prek Sahare. Foto: Migration map

Franček, prva slovenska črna štorklja z GPS oddajnikom, je v približno 20 dneh opravil okrog 2.500 km dolgo pot prek Sahare. Foto: Migration map

Zadnja lokacija, ki smo jo prejeli, je bila zabeležena 8.11.2014 ob 13. uri (CET), in se nahaja ca. 100 km SZ od mesta Sokoto v Nigeriji, že v pasu Sahela. Glede na »podatkovni mrk«, ki smo ga deležni od takrat, domnevamo, da bo Franček prezimil na kakšnem bolj odročnem in redko poseljenem predelu, ki ni pokrit s signalom GSM. Slednjega namreč potrebuje Frančkov oddajnik, da nam lahko na vsake štiri zbrane lokacije pošlje SMS s koordinatami. Seveda si vsi želimo, da bi se nam Franček oglasil čim prej, drugače pa bomo morali počakati na naslednjo pomlad, ko se bo pričela njegova povratna pot v Evropo.

Takoj ko bomo prejeli kakšne nove lokacije, bomo informacijo o tem objavili tako na naši spletni strani kot tudi na spletni strani Migration map http://birdmap.5dvision.ee/index.php?lang=en.

Franček prispel v Afriko

Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic. foto: Dušan Klenovšek

Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic.
foto: Dušan Klenovšek

Franček, prva slovenska črna štorklja z GPS oddajnikom, je v petek, 10. 10. 2014, dosegel Afriko, natančneje Tunizijo. Po nekajdnevnem bivanju na Siciliji, se je podal na 270 kilometrov dolg let proti severni obali Tunizije, kjer sedaj počiva in se hrani ob vodnih telesih.

Franček je na Sicilijo iz kontinentalnega dela Italije prispel 4. 10. prek Mesinske ožine, ki je znano ozko grlo za seleče se ptice, to je ozko območje, ki ga ptice med selitvijo množično prečkajo. Na Siciliji se je nato hranil na prodiščih rek, kot so reka Fiumaro na severu Sicilije in dve prodnati reki v osrednjem delu Sicilije. Franček se sicer pretežno prehranjuje z manjšimi ribami, poleg tega pa ima rad tudi žabe, plazilce, ptice in nevretenčarje.

Dolgi let proti Afriki

V četrtek, 9. 10. popoldne, je Franček odletel na Levanzo, majhen otok tik ob zahodni obali Sicilije, kjer je prespal na zahodnem delu otoka, najverjetneje na enem od borovcev v makiji, tipu nizkega sredozemskega rastja. Od tam se je naslednjega jutra podal na 270 kilometrov dolg let proti severni obali Tunizije, ki ga je opravil v okoli 7 urah. Njegova hitrost leta nad morjem je bila 30-40 km/h. Sedaj počiva in se hrani ob vodnih telesih približno 20 km južno od mesta Mateur.

Kam se bo odpravil sedaj?

Katarina Denac, varstvena ornitologinja DOPPS, odgovarja: »Iz podatkov GPS in satelitske telemetrije vemo, da črne štorklje večinoma prezimujejo v pasu med Ekvatorjem in Saharo. Nekatere pa se podajo še malo malo južneje od Ekvatorja, v zahodni ali pa vzhodni del Afrike. Del evropske populacije pa prezimuje tudi na Iberskem polotoku. Za Frančka pa bomo še videli, kam bo odletel, saj Tunizija skoraj gotovo ni njegov končni cilj.«

 
Več o Frančku in njegovi dosedanji poti preberite tukaj.

Spremljajte Frančkovo selitveno pot v Afriko skupaj z nami!

V petek je Franček iz Sicilije preko Sredozemskega morja odletel v Tunizijo. Kam bo odpotoval sedaj?

V naslednjih tednih bomo na naši spletni strani redno objavljali novice z informacijami o njegovi najnovejši lokaciji.
Celotno Frančkovo pot si lahko pogledate tudi na spletni strani Migration map.

Sporočilo za javnost (pdf)

Franček na selitveni poti

Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic. foto: Dušan Klenovšek

Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic.
foto: Dušan Klenovšek

Franček je prva slovenska črna štorklja, ki jo spremljamo s pomočjo GPS telemetrije. Po uspešni gnezditvi v bližini reke Mure se je v začetku avgusta odpravil na dolgo pot v Afriko. Spremljajte njegovo potovanje skupaj z nami!

Franček je prav posebna črna štorklja s pomembnim poslanstvom. Strokovnjaki iz DOPPS so ga ujeli 5. junija letos v bližini vasi Slaptinci v Slovenskih goricah in nanj namestili GPS oddajnik. Tako želimo pobližje spoznati življenje teh ptic, saj je bilo vse do letošnjega leta o načinu življenja (ekologiji) črne štorklje v Sloveniji bolj malo znanega.

Kljub svoji velikosti so namreč te ptice, v primerjavi z bolj znanimi sorodnicami belimi štorkljami, precej skrivnostne in redko opazovane živali. Gnezdijo skrite v odmaknjenih in težko dostopnih gozdovih, prehranjujejo pa se ob gozdnih potokih.

Skrivnostno življenje ob reki Muri

Franček ima štiri mladiče, za katere je hrano iskal na območju med naselji Bakovci, Dolnja Bistrica, Ljutomer, Godemarci, Drakovci, Slaptinci in Vučja vas. Od gnezda se je med prehranjevanjem redno oddaljil do 16 kilometrov, občasno pa celo več.

Franček je za varstvo narave ob reki Muri prispeval pomembne podatke, ki smo jih pridobili med njegovim gnezdenjem v Sloveniji. Katarina Denac, varstvena ornitologinja DOPPS, pojasnjuje: “Na osnovi zbranih podatkov lahko zaključimo, da so vodni in močvirni življenjski prostori ob reki Muri izjemnega pomena za varstvo črne štorklje. Gre za najboljše območje za to vrsto v Sloveniji.”

Franček na selitvi

V petek, 8. 8. 2014, pa se je Franček po uspešni gnezditvi podal na selitev. Odselil se je na Madžarsko, v širšo okolico mesta Kecskemét, okoli 300 kilometrov zračne črte od svojega gnezda. Na Madžarskem je prebival dober mesec in pol, v soboto, 27. 9. 2014, pa se je odpravil južneje. Najprej se je ustavil na vzhodu Bosne, nato pa pot nadaljeval na Mljet, v tamkajšnji nacionalni park, kjer je bil do ponedeljka.

“Zaradi dolgega bivanja na Madžarskem in relativno kratkih premikov, ki jih je tam delal, nas je za Frančka močno zaskrbelo. Lahko bi bil namreč poškodovan ali oslabel, s pravočasno pomočjo pa bi mu bilo mogoče rešiti življenje. Madžarske kolege iz MME/BirdLife Hungary smo zato prosili, da so na teren poslali enega najboljših naravovarstvenih nadzornikov, ki je Frančka našel in fotografiral v petek, 26. 9. 2014,” razburljivo dogajanje opisuje Katarina Denac.

Kam bo Franček poletel sedaj? Spremljajte njegovo potovanje v Afriko skupaj z nami!
foto: Dejan Bordjan

Ptica je bila v dobri telesni kondiciji in je na Madžarskem nabirala tekom gnezdenja izpraznjene zaloge maščobe. Dolga pot na jug bo namreč zelo naporna. Madžarski kolegi so nam tudi povedali, da je letos pri njih »mišje leto«. Najbrž se je ravno zato na območju močvirja pri Szentesu skupaj s Frančkom zadrževalo še 10–15 drugih črnih štorkelj.

 

Spremljajte Frančkovo selitveno pot v Afriko skupaj z nami!

V torek je Franček z Mljeta odletel najprej na Korčulo, nato pa čez Jadransko morje v Italijo. Kam bo odpotoval sedaj?

V naslednjih tednih bomo na naši spletni strani redno objavljali novice z informacijami o njegovi najnovejši lokaciji.
Celotno Frančkovo pot si lahko pogledate tudi na spletni strani Migration map.

Sporočilo za javnost (pdf)


Za izjemno prijaznost in terensko pomoč se najlepše zahvaljujemo Urmasu Sellisu, Szabolcsu Soltu, Petru Őzeju in Eniko Anni Tamas. Skupna skrb za dobrobit ene same ptice je v Frančkovem primeru daleč presegla državne meje!

Franček – črna štorklja

Črna štorklja Franček

Franček je z oddajnikom poletel v svobodo.
foto: Jurij Perša

Franček je zaenkrat prva in edina črna štorklja, opremljena z GPS-GSM oddajnikom v Sloveniji. Ulovljen je bil 5. 6. 2014 v Slaptincih v Slovenskih goricah. V dneh po namestitvi oddajnika nam je razkril tudi svoje gnezdo, ki smo ga našli na starem rdečem boru. Sredi avgusta so iz njega uspešno poleteli štirje mladiči.

Franček je bil opremljen z namenom raziskave prehranjevalnega habitata črne štorklje v Sloveniji, s poudarkom na habitatih ob reki Muri. Do sedaj smo imeli o prehranjevališčih te vrste le naključne podatke, zato smo za podkrepitev pomena mokriščnih habitatov v Murini rečni loki potrebovali sistematično zbrane podatke.

Te nam je pomagal zbrati Franček, ki je v dveh mesecih od ulova večino časa preživel ob gozdnih potokih, stranskih rokavih, mrtvicah in na različnih vodnih telesih ob Muri. Normalne dnevne razdalje od gnezda do prehranjevališča so znašale do 16 km v eno smer, občasno pa se je prehranjeval celo do 35 km od gnezda.

GPS oddajnik

GPS oddajnik na hrbtu črne štorklje
foto: Jurij Perša

Dne 8. 8. 2014 se je Franček odselil vzhodno, na Madžarsko, in se v naslednjih treh tednih ustalil nekako 120 km JV od Budimpešte. Njegovo selitev lahko od 25.8. spremljate na spletni strani Birdmap, kjer so predstavljeni podatki o selitvi nekaterih drugih velikih vrst ptic, in sicer malih ter velikih klinkačev, žerjavov, belorepcev in ribjih orlov, ki so jih z oddajniki opremili v Estoniji in Latviji.

Franček je zaenkrat prva in edina črna štorklja, opremljena z GPS-GSM oddajnikom v Sloveniji. Ulovljen je bil 5. 6. 2014 v Slaptincih v Slovenskih goricah. V dneh po namestitvi oddajnika nam je razkril tudi svoje gnezdo, ki smo ga našli na starem rdečem boru. Sredi avgusta so iz njega uspešno poleteli štirje mladiči.

Franček je bil opremljen z namenom raziskave prehranjevalnega habitata črne štorklje v Sloveniji, s poudarkom na habitatih ob reki Muri. Do sedaj smo imeli o prehranjevališčih te vrste le naključne podatke, zato smo za podkrepitev pomena mokriščnih habitatov v Murini rečni loki potrebovali sistematično zbrane podatke. Te nam je pomagal zbrati Franček, ki je v dveh mesecih od ulova večino časa preživel ob gozdnih potokih, stranskih rokavih, mrtvicah in na različnih vodnih telesih ob Muri. Normalne dnevne razdalje od gnezda do prehranjevališča so znašale do 16 km v eno smer, občasno pa se je prehranjeval celo do 35 km od gnezda. Dne 8.8.2014 se je Franček odselil vzhodno, na Madžarsko, in se v naslednjih treh tednih ustalil nekako 120 km JV od Budimpešte. Njegovo selitev lahko od 25.8. spremljate na spletni strani Birdmap, kjer so predstavljeni podatki o selitvi nekaterih drugih velikih vrst ptic, in sicer malih ter velikih klinkačev, žerjavov, belorepcev in ribjih orlov, ki so jih z oddajniki opremili v Estoniji in Latviji. PDF (s fotografijami)