Zaključek projekta Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji (EIP VIVEK)

Zaključni strokovni posvet projekta EIP VIVEK. Foto: Urša Gajšek

V sredo, 6. 12. 2023, je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekal zaključni strokovni posvet projekta Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) VIVEK.

V projektu je šest organizacij in 7 kmetijskih gospodarstev razvijalo nove ukrepe za izboljšanje stanja ogroženih vrst ptic kmetijske krajine, divjih opraševalcev in traviščnih habitatnih tipov.

Razvite rešitve so bile vključene tudi v Strateški načrt Skupne kmetijske politike, kjer so od letošnjega leta dalje na voljo finančne podpore za kmetijska gospodarstva, ki želijo te ukrepe izvajati v različnih slovenskih regijah.

Več si lahko preberete v izjavi za javnost (spodaj).


Izjava za javnost ob zaključku projekta EIP VIVEK


Projekt EIP VIVEK je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe.

Vabilo na zaključni strokovni posvet projekta EIP VIVEK

Z začetkom prihodnjega leta se zaključuje projekt Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji – EIP VIVEK, katerega partner je tudi DOPPS.

Preden pa projekt povsem zaključimo, bomo organizirali strokovni posvet projekta na temo »Novosti na področju raziskav, preizkusov in izvedbe naravovarstvenih ukrepov na kmetijah v Sloveniji«.

Dogodek bo potekal v sredo, 6. decembra, na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, predavalnica G6 – novi paviljon) s pričetkom ob 11:30.

Vabilo in program zaključnega strokovnega posveta najdete spodaj.

Prisrčno vabljeni!

Projekt EIP VIVEK je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe.

Preizkusi ukrepov za varstvo ptic kmetijske krajine v letu 2023

Med marcem in majem smo na površinah šestih kmetijskih gospodarstev na območjih Ljubljanskega barja, Dravsko-Ptujsko-Središkega polja in Goričkega, v okviru projekta EIP VIVEK preizkušali ukrepe za varstvo treh izbranih vrst ptic kmetijske krajine: poljskega škrjanca, pribe in hribskega škrjanca.

Opazovani poljski škrjanci so zaplate neposejanih tal večinoma uporabljali kot razgledišča in prehranjevališča ter za teritorialne boje med samci. Foto: Tjaša Pršin

Poljski škrjanci s pridom uporabljajo zaplate neposejanih tal

Z namenom izboljšanja prehranjevalnih in gnezditvenih razmer za poljskega škrjanca smo jeseni 2022 pri sejanju ozimnih žit na površinah KMG Tancek na Ljubljanskem barju in KMG Hujs na Goričkem, vzpostavili zaplate neposejanih tal.

Spomladi smo te površine redno spremljali in beležili poljske škrjance na in ob zaplatah. Na Goričkem poljskega škrjanca v letošnjem letu nismo zabeležili, na Ljubljanskem barju pa sta na in v okolici zaplat zadrževala dva para.

V bližini zaplat smo zabeležili tudi druge vrste ptic kmetijske krajine, med njimi rumene pastirice, velike strnade in postovko, na Goričkem pa zgodaj spomladi tudi čopastega škrjanca.

Že v lanskem letu se je izkazalo, da poljski škrjanci zaplate neposejanih tal uporabljajo kot razgledišča, za teritorialne boje med samci, na njih se tudi prehranjujejo.

Pribe letos na površinah kmetijskih gospodarstev, vključenih v projekt EIP VIVEK, niso gnezdile. Foto: Tjaša Pršin

Gnezdečih prib letos nismo zabeležili

Pribe smo spremljali na površinah dveh kmetijskih gospodarstev na Ljubljanskem barju in enega na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju. Pri tem smo bili pozorni na morebitno gnezditveno sumljivo vedenje, npr. preganjanje plenilcev, svatovske polete in valeče ptice.

V letošnjem letu gnezdečih prib na projektnih površinah nismo zabeležili, kljub temu da so se posamezni osebki in pari tam občasno zadrževali in je en par tudi svatoval.

Spremljanje hribskih škrjancev na Goričkem

Na Goričkem smo z namenom potrditve gnezdenja hribskih škrjancev redno spremljali površine treh kmetijskih gospodarstev. Površine smo pregledovali s primerne razdalje, tako da hribskih škrjancev ob tem nismo motili.

Letos smo na Goričkem zabeležili več hribskih škrjancev, a na površinah kmetijskih gospodarstev, vključenih v projekt EIP VIVEK, niso gnezdili. Foto: Tjaša Pršin

Štirje pojoči samci in dva para hribskih škrjancev so se občasno zadrževali na projektnih površinah in v njihovi bližini, a njihove gnezditve tam nismo potrdili. V času spremljanja namreč niti enkrat nismo opazovali osebkov z gnezditvenim materialom ali hrano v kljunu.

Kljub temu, da v letošnjem letu na projektnih površinah ciljne vrste ptic niso gnezdile, je nova terenska sezona zopet prinesla nova spoznanja, ki bodo pomembno krojila proces varstva njivskih gnezdilk v bodoče.

Projekt EIP VIVEK delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

Popisi žuželk v okviru projekta EIP VIVEK

Junija in julija smo v okviru projekta EIP VIVEK na površinah, vključenih v obnovo habitatnega tipa 6210 (*) (polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)), habitatnega tipa 6410 (travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caerulae)) ter na površini, kjer smo vzpostavili cvetni pas, opravili popise kobilic in drugih travniških vrst žuželk.

Donorski travnik za obnovo HT 6210 (*) v Šalovcih. Foto: Ana Vaupotič

Popise žuželk smo opravili tako na naravovarstveno dobro ohranjenih površinah, s katerih smo pridobili rastlinski material za obnovo (t. i. donorskih površinah), kot tudi na površinah v obnovi (t. i. recipientskih površinah).

Recipientske površine ležijo na dveh območjih – na območju Dravsko-Ptujsko-Središkega polja (v bližini naselij Grabe in Obrež) ter na območju Ljubljanskega barja (opuščena njiva v Naravnem rezervatu Iški morost (NRIM)). Material za obnovo površin na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju smo pridobili z dobro ohranjenih travnikov v bližini naselij Šalovci in Budinci na Goričkem, za obnovo opuščene njive v NRIM pa z dobro ohranjenega travnika znotraj rezervata.

Meritve abundance žuželk smo na območjih Goričkega in Dravsko-Ptujsko-Središkega polja letos opravili prvič, saj so površine v obnovi nekdanje njive, kjer vegetacija predhodno ni bila vzpostavljena. Na opuščeni njivi v NRIM pa je bila travniška vegetacija že vzpostavljena, tako da smo meritve prvič izvedli že v lanskem, drugič pa v letošnjem letu.

Meritve smo izvedli s pomočjo vzorčnega lesenega kvadratnega okvirja dimenzij 1×1 m, ki smo ga na vsaki površini položili na tla na 10 naključnih mestih in prešteli vse žuželke znotraj kvadrata.

Na donorski površini za obnovo HT 6210 (*) v bližini Šalovcev smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 16  kobilic kratkotipalčnic, 16 kobilic dolgotipalčnic, 20 škržatkov in 13 osebkov metuljev (določili smo 3–5 različnih vrst metuljev). Na travniku smo zabeležili tudi veliko murnov, znotraj 10 vzorčnih kvadratov smo jih popisali 11. Na recipientski površini v bližini Grab smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 14 kratkotipalčnic, 11 dolgotipalčnic, 4 kačje pastirje in 2 čebeli. Na donorski površini za vzpostavitev cvetnih pasov v Budincih na Goričkem smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 9 kratkotipalčnic, 20 dolgotipalčnic, 19 škržatkov in 5 metuljev, zabeležili smo tudi 10 murnov. Na recipientski površini v bližini Obreža smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 4 kratkotipalčnice, 5 dolgotipalčnic, 1 škržatka, 2 metulja, 2 čebeli in 3 kačje pastirje. Na obeh recipientskih površinah smo zabeležili tudi kačje pastirje, ki so se tam verjetno zadrževali zaradi reke Drave, ki teče ob njima.

Na območju NRIM smo v lanskem letu na 10 vzorčnih kvadratih na donorski površini zabeležili 23 kratkotipalčnic in 35 škržatkov, na recipientski površini pa 15 kratkotipalčnic in 44 škržatkov. V letošnjem letu smo na recipientski površini z uporabo enake metode zabeležili več žuželk kot v letu poprej in celo več kot pri popisu donorske površine. Popisali smo 32 kratkotipalčnic, 23 škržatkov, 16 muh, 7 čebel, 2 hrošča, 2 čmrlja, 2 metulja, oso, obada in stenico. Večje število zabeleženih žuželk in večja vrstna pestrost kažeta na verjetno izboljšanje stanja ohranjenosti površine v primerjavi s stanjem pred preizkusom obnove.

V vseh primerih smo na donorskih površinah zabeležili višje število žuželk kot na recipientskih. Večino naravovarstveno pomembnih travniških skupin žuželk, kot so škržatki, metulji, poljski murni in čebele, smo zabeležili na prav vseh površinah. Rezultati meritev pogostosti žuželk, ki so dobri indikatorji biotske pestrosti travnikov, nam bodo v pomoč pri vrednotenju uspešnosti izvedbe teh ukrepov na projektnih površinah.

Projekt EIP VIVEK delno financirata Evropska unija iz Evropske¬ga kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

 

 

Prvi rezultati preizkusov ukrepov za varstvo ptic v kmetijski krajini v letu 2022

V okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, smo med marcem in majem na površinah sedmih kmetijskih gospodarstev (KMG) na območjih Ljubljanskega barja, Goričkega ter Dravsko-Ptujsko-Središkega polja, preizkušali rezultatsko usmerjene in prostorsko ciljane ukrepe za ohranjanje hribskega škrjanca, poljskega škrjanca in pribe.

PREDSTAVITEV PREIZKUŠENIH UKREPOV

Ukrep za varstvo poljskega škrjanca vključuje vzpostavitev zaplat neposejanih tal na obdelovalnih površinah. Pri sejanju strnih žit, oljne ogrščice, deteljno-travne mešanice, lucerne, inkarnatke ali ostalih detelj, kmet ugasne in dvigne sejalnico, se premakne za nekaj metrov naprej, sejalnico spusti, prižge in nadaljuje s sejanjem.

Zaplata golih tal. Foto: Tjaša Pršin

Ukrep za varstvo hribskega škrjanca temelji na dobrem sodelovanju ornitologov, kmetijskih svetovalcev in kmetov. Ornitolog med aprilom in majem pregleduje površine, primerne za vrsto in beleži prisotnost hribskih škrjancev. Kjer ti gnezdijo, so navadno opaženi z gnezditvenim materialom ali hrano v kljunu. Ornitolog nato v nadaljnjih dneh poskuša najti njihova gnezda. O najdenih gnezdih obvesti lastnike zemljišč ter se z njimi dogovori za izogibanje kakršnimkoli kmetijskim opravilom na delu travnika ali njive z gnezdom do določenega datuma.

Ukrep za varstvo pribe prav tako temelji na sodelovanju med ornitologi, kmetijskimi svetovalci in kmeti. Ornitolog med marcem in majem pregleda orne površine in na njih beleži prisotnost prib. V primeru zaznanega gnezditvenega vedenja (npr. intenzivnega preganjanja plenilcev, vračanja in čepenja na istem mestu), ornitolog v nadaljnjih dneh poskuša najti njihova gnezda. Ta v dogovoru s kmetom nevpadljivo označi, kmet pa se jim pri obdelavi površin z mehanizacijo izogne.

Več informacij o ukrepih, preizkušenih v okviru projekta EIP VIVEK, si lahko preberete v priročniku: Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK.

VARSTVO POLJSKEGA ŠKRJANCA IN PRIBE NA LJUBLJANSKEM BARJU

Na Ljubljanskem barju smo na površinah dveh kmetijskih gospodarstev preizkusili ukrepa za varstvo poljskega škrjanca in pribe.

Poljski škrjanec na zaplati golih tal. Foto: Tjaša Pršin

Na območju Iškega vršaja so bile na površinah KMG Tancek vzpostavljene štiri zaplate neposejanih tal, na površinah KMG Šteblaj, severno od Iga, pa pet.

Poljske škrjance smo na površinah obeh KMG zabeležili tako na samih zaplatah kot tudi v njihovi neposredni okolici. Uporabljali so jih predvsem kot razgledišča, na zaplatah pa smo opazovali tudi boje med samci.

Na površinah KMG Tancek smo popisali tri pare poljskih škrjancev, na površinah KMG Šteblaj pa dva para.

V okviru ukrepa za varstvo pribe smo od marca do maja pregledovali orne površine obeh kmetijskih gospodarstev. Pribe smo zabeležili na zaplatah neposejanih tal na površinah KMG Šteblaj, a njihovo vedenje ni kazalo na to, da bi tam gnezdile. Tudi na preostalih površinah omenjenih kmetijskih gospodarstev letos gnezditveno sumljivih prib nismo zaznali.

VARSTVO HRIBSKEGA IN POLJSKEGA ŠKRJANCA NA GORIČKEM

Na Goričkem smo na površinah treh kmetijskih gospodarstev izvajali ukrepa za varstvo hribskega in poljskega škrjanca.

Marca smo na površinah KMG Temlin v Stanjevcih zabeležili en par in enega pojočega samca hribskega škrjanca. V začetku aprila se je tam zadrževal en par, ob koncu meseca pa pojoči samec. V začetku maja smo v bližini površin KMG Temlin opazovali enega samca, njegovo vedenje pa ni kazalo na to, da bi tam gnezdil.

Na površinah KMG Filo v Kuštanovcih smo v aprilu zabeležili par hribskih škrjancev, ki pa ga kasneje v aprilu in maju nismo več popisali. V začetku maja smo na bližnji njivi sicer opazovali enega hribskega škrjanca, a ptice nismo zabeležili s hrano v kljunu (ki bi bila znak bližnjega gnezda z mladiči), zato smo sklepali, da je bil ta osebek, tako kot samec na površinah KMG Temlin, brez para.

Hribski škrjanec. Foto: Tjaša Pršin

Zelo zanimivo pa je bilo dogajanje v bližini njive z ozimnim žitom KMG Hujs v Lončarovcih. Marca tam hribskih škrjancev nismo zabeležili. V aprilu smo na drevesu ob njivi z ozimnim žitom opazovali pojočega samca, ki večkrat odletel nekaj sto metrov stran ter prepeval in se dlje zadrževal nad bližnjim travnikom. To vedenje smo opazovali več dni zapored in sklepali, da gnezdi nekje v bližini tistega travnika. Ob koncu aprila smo na isti njivi z ozimnim žitom opazovali par hribskih škrjancev pri prehranjevanju, a gnezditvenega vedenja nismo zabeležili. Ob obisku v začetku maja pa nas je pričakalo prijetno presenečenje! Par hribskih škrjancev je intenzivno nabiral hrano in s polnimi kljuni v nekajminutnih intervalih priletaval na isti del njive z ozimnim žitom, z nje pa vedno odletel s praznima kljunoma. To je vedenje je nakazovalo, da imata na žitni njivi gnezdo z mladiči, ki jih intenzivno hranita. Gnezdo je bilo na njivi dobro skrito, zaradi homogene žitne vegetacije ga ni bilo mogoče natančno locirati. Vseeno pa je hitro stekla komunikacija z lastnikom njive, gospodom Hujsom, ki nam je zagotovil, da do konca meseca junija na njivi ne bo opravljal kmetijskih del.

Gospod Hujs je na eni izmed svojih površin z ozimnim žitom vzpostavil tri zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca. Tudi te površine smo od konca meseca marca pa do maja redno obiskovali. Na površini z zaplatami in na površinah ob njej, smo zabeležili tri pare poljskih škrjancev in en par čopastih škrjancev. Podobno kot na Ljubljanskem barju, so tudi na Goričkem ptice zaplate uporabljala kot razgledišča, na njih smo opazovali tudi preganjanje samcev.

VARSTVO POLJSKEGA ŠKRJANCA IN PRIBE NA DRAVSKO-PTUJSKO-SREDIŠKEM POLJU

Označeno gnezdo pribe. Foto: Ana Vaupotič

Na območju Dravsko-Ptujsko-Središkega polja smo ukrepa za varstvo poljskega škrjanca in pribe izvajali na površinah KMG Metličar in Jeruzalem SAT d.o.o.

Na površini KMG Metličar v Mihovcah je bila med sejanjem ozimnega žita v oktobru vzpostavljena zaplata golih tal. V marcu smo zaplato začeli spremljati za morebitno prisotnost poljskega škrjanca. Spremljali smo jo do maja, vendar na njej vrste nismo zabeležili. Pojočim škrjancem pa smo lahko prisluhnili na okoliških površinah.

Več uspeha smo imeli pri varstvu pribe na površini KMG Metličar v Lovrencu na Dravskem polju.

Tam smo v marcu opazili gnezditveno sumljivo vedenje več parov, zato smo površino v nadaljevanju podrobno spremljali. V aprilu smo zabeležili eno gnezdo na površini kmetije Rajh, ki je sosednja površini KMG Metličar. Teden dni pozneje smo eno gnezdo zabeležili še na površini KMG Metličar.

Gnezdo pribe. Foto: Ana Vaupotič

Obe gnezdi smo označili s tankimi palicami, da so se jim kmetje pri obdelavi površin lahko izognili. V začetku maja smo našli prazna gnezda, en par odraslih prib je na bližnjem travniku preganjal »plenilce« (popisovalko). Po tem vedenju smo sklepali, da so bili mladiči speljani iz gnezda in sta jih starša hranila v varnem zavetju travnika.

Gnezditveno sumljive pribe smo v marcu opazovali tudi na površini podjetja Jeruzalem SAT d.o.o. v Cvetkovcih.

V aprilu smo se zato podali v iskanje gnezd, locirali smo jih kar pet! Tudi tam smo želeli pred opravili na njivi v maju gnezda označiti, vendar tokrat to ni bilo potrebno – gnezda so bila že prazna, puhaste kepice pa opažene na bližnji njivi.

 

Preizkušeni ukrepi so bili med kmetijskimi gospodarstvi, ki so jih izvajala, dobro sprejeti. To nas še posebej veseli, saj smo jih razvili z željo po tem, da bodo za izvajalce – kmetijska gospodarstva, karseda sprejemljivi in izvedljivi, saj bodo le tako lahko prispevali k povečanju biotske pestrosti v kmetijski krajini.

 

Izšel je priročnik Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK

Z namenom razširjanja rezultatov, pridobljenih v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, smo pripravili priročnik z naslovom Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK.

V priročniku so predstavljene značilnosti in ekološke potrebe ciljnih vrst ptic kmetijske krajine (pribe, hribskega in poljskega škrjanca) in travniških habitatnih tipov (HT 6410 in HT 6210 (*)), v projektu preizkušene rešitve, tekom projekta pridobljena znanja ter širši učinki teh rešitev na kmetijsko pridelavo, varstvo narave in podnebje.

Priročnik je namenjen predvsem kmetijskim gospodarstvom, pa tudi širši zainteresirani javnosti in je prosto dostopen v digitalni obliki.

Vabljeni k branju!

 

 

Usposabljanje za kmetijska gospodarstva in delavnica za strokovnjake na Goričkem

V četrtek, 7. aprila 2022 smo v organizaciji E-zavoda in DOPPS na območju Goričkega izvedli usposabljanje za kmetijska gospodarstva in delavnico za strokovnjake s področja kmetijstva in varstva narave.

Na terenu smo si s predstavniki kmetijskih gospodarstev, Univerze v Ljubljani, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, Občine Ormož in Krajinskega parka Goričko ogledali površine dveh kmetijskih gospodarstev, kjer v okviru projekta EIP VIVEK izvajamo ukrepe za varstvo ciljnih vrst kmetijske krajine.

Hribski škrjanec. Foto: Tjaša Pršin

Pričeli smo z ogledom površin, kjer izvajamo ukrep za ohranjanje gnezdečih parov hribskega škrjanca. Vrste tekom ogleda površin sicer nismo zabeležili, smo pa na vrhovih bližnjih dreves opazovali rumenega strnada, eno izmed značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Še preden smo ga zagledali, smo lahko prisluhnili njegovemu značilnemu petju, ki je bilo navdih pri ustvarjanju Beethovnove 5. simfonije.
Nadaljevali smo z obiskom površin z izvedenim ukrepom za poljskega škrjanca – v jesenskem času so bile ob setvi ozimnega žita vzpostavljene tri zaplate neposejanih tal, ki jih ptice v času gnezditve uporabljajo predvsem kot razgledišča in prehranjevališča. Ob prihodu na površine smo kmalu zaslišali značilno petje poljskega škrjanca in ptico kasneje večkrat opazovali med svatovskim letom. V daljavi smo nekajkrat slišali tudi čopastega škrjanca.
Ekskurzijo smo zaključili s predstavitvijo in ogledom enega izmed travnikov, ki je pomembno rastišče kukavičevk (HT 6210 (*)). Predstavnika Krajinskega parka Goričko, ki z omenjenim travnikom tudi upravlja, sta nam predstavila pomen varstva in izzive pri upravljanju s travniki na Goričkem, na samem travniku pa nas je razveselilo nekaj najbolj zgodnje cvetočih primerkov orhideje navadne kukavice.

Dogodek je pomembno prispeval k izmenjavi izkušenj in dobrih praks. Veseli smo bili pozitivnega odziva udeležencev, ki kaže na to, da smo na pravi poti k uresničitvi cilja – pripravi in izvedbi ukrepov, ki so sprejemljivi in izvedljivi za kmetijska gospodarstva in bodo prispevali k povečanje biotske pestrosti v kmetijski krajini.

Dogodek je bil izveden s ciljem ogleda dobrih praks in načrtovanja prilagoditve kmetijske prakse in tehnologije na posameznih kmetijskih gospodarstvih. Potekal je v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

Vabilo na delavnico v okviru projekta EIP VIVEK

Vse strokovnjake s področja kmetijstva in varstva narave v četrtek, 7. aprila 2022, vabimo na delavnico v okviru projekta EIP VIVEK.

Delavnica bo potekala na terenu na območju Goričkega s ciljem ogleda dobrih praks in
načrtovanja prilagoditve kmetijske prakse in tehnologije na posameznih KMG.

Hribski škrjanec. Foto: Alen Ploj

Ura Program
10:00-10:30 Ogled površin KMG Temlin z izvedenim ukrepom za hribskega škrjanca v
Stanjevcih
11:00-12:00 Ogled površin z izvedenim ukrepom za poljskega škrjanca in ukrepom
vzpostavitve prahe na površinah KMG Hujs v okolici Prosenjakovcev in
Berkovcev
12:30-14:00 Ogled travnikov, ki so v upravljanju KP Goričko in so pomembna rastišča
kukavičevk (HT 6210 (*)) v Kančevcih
14:00-15:00 Kosilo

Prevoz bo organiziran iz:

  • Ljubljane ob 7. uri pri živalskem vrtu (možnost brezplačnega parkiranja),
  • izpred KGZ Ptuj (Ormoška cesta 28) ob 8.30,
  • izpred KGZS Zavod Murska Sobota, enota Gornja Radgona (Partizanska 23) ob 9.15,
  • za vse, ki se nam pridružite na Goričkem pa izpred gostilne “Pri Rudiju” (Šalovci 168a)
    v Šalovcih ob 10. uri.

Za dodatne informacije glede usposabljanja pokličite na tel. 02 749 32 12 ali pišite na
valerija@ezavod.si.

VABILO

Vljudno vabljeni!
Valerija Petrinec, vodja projekta

Zasaditev mejice v Naravnem rezervatu Iški morost

Zasaditev mejice v NRIM. Foto: Urša Gajšek

V sredo, 2. marca 2022, smo na južnem delu Naravnega rezervata Iški morost s pomočjo prostovoljcev zasadili 240 metrov dolgo mejico.

Za zasaditev smo uporabili sadike različnih avtohtonih lesnih vrst, kot so šipek, češmin, rdeči dren, črni trn, različne vrste vrb in krhlika.

Mejice v kmetijski krajini povečujejo biotsko pestrost, saj nudijo prehranjevališča, zatočišča in gnezdišča številnim živalskim skupinam (npr.  pticam, opraševalcem, malim sesalcem, netopirjem in dvoživkam). Hkrati so pomembne tudi z vidika prilagajanja podnebnim spremembam, saj upočasnjujejo močne vetrove in preprečujejo vetrno erozijo ter blažijo vpliv dolgotrajnih suš.

Aktivnost je demonstracijski primer dobre prakse za prenos znanja na področju ukrepov za obnovo in ohranjanje mejic in je potekala v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

Več o projektu EIP VIVEK