Arhiv oznak: EU

Na pragu izginotja biotske raznovrstnosti: kaj ovira financiranje za naravo v EU?

, Novice

Znano je, da biotska raznovrstnost vsako leto upada. EU si prizadeva ta problem odpraviti s strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, v kateri naj bi imela ključno vlogo pri spoprijemanju s krizo biotske raznovrstnosti tako javno kot tudi zasebno financiranje EU.

Kljub temu v državah članicah na nacionalni ravni še vedno obstajajo številne pomembne ovire, ki preprečujejo uspešno črpanje in učinkovito porabo takega financiranja. Finančna sredstva v državah članicah, ki so namenjena ukrepom za obnovo in ohranjanje narave, so kljub razpoložljivosti sredstev EU glede na zastavljene cilje premajhna.

V torek 07.02.2023 je preko spleta potekala predstavitev poročila EuroNatur in CEE Bankwatch Network, katerega namen je bil raziskati, opredeliti in razumeti ključne razloge, ki preprečujejo učinkovitejše črpanje sredstev na področju biotske raznovrstnosti. Pri raziskavi je sodelovalo tudi naše društvo, ki je organiziralo dva dogodka okroglih miz, na katerih so sodelovale različne zainteresirane strani, ki delujejo na področju financiranja EU za biotsko raznovrstnost na nacionalni ravni. Na okroglih mizah smo preko dialoga obravnavali ključne razloge za omejen napredek pri vlaganju v projekte ohranjanja in obnove narave ter iskali rešitve za izboljšanje v Sloveniji.

V objavljenem poročilu so predstavljene ugotovitve iz teh okroglih miz, z namenom ozaveščanja o trenutnih skupnih ovirah in ozkih grlih pri financiranju biodiverzitete. Na podlagi raziskav so v poročilu podana in predstavljena priporočila kako spodbuditi oziroma povečati delež vlaganj v biotsko raznovrstnosti, tako na EU kot na nacionalnem nivoju.

Bolj podrobno si lahko o sami raziskavi in identificiranih ovirah in predlaganih rešitvah preberete v poročilu, ki je objavljeno spodaj.

Na pragu izginotja biotske raznovrstnosti: kaj ovira financiranje za naravo v EU?

 

 

Zakon EU o obnovi narave – velika priložnost za boj proti podnebni krizi in ohranjanje biodiverzitete

, Novice

Evropska komisija je danes objavila predlog novega zakona o obnovi narave, s katerim bo obnova narave pravno zavezujoča za države članice EU. S sprejetjem tega zakona se degradiranim ekosistemom v EU obeta možnost okrevanja.

Predlog Komisije je velik mejnik – noben zakon na svetu še ni določil pravno zavezujočih ciljev obnove narave na tej ravni. Zakon o obnovi narave je prva pomembna zakonodaja EU s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti po Direktivi o habitatih iz leta 1992.

Čeprav predlog Komisije ni popoln, pozivamo k njegovemu takojšnemu sprejetju in izvajanju. Narava, kakršno poznamo, namreč vse hitreje izginja. Nov zakon je velika priložnost, da ta neugoden trend obrnemo. Evropski parlament in Svet EU morata v celoti potrditi pozitivne elemente in nemudoma okrepiti obstoječe slabosti.

Evropski stari gozdovi so med najdragocenejšimi habitati, ki jih imamo. Pomagaj vrniti naše gozdove naravi. Foto: Domen Stanič

 »Ukrepati moramo še preden podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti popolnoma uideta izpod nadzora. Upoštevati moramo nujnost in poskrbeti, da večina ukrepov obnove ekosistemov ne bo preložena na naslednje desetletje – po letu 2030. Zdajšnje desetletje mora biti prelomna točka, da naravi omogočimo okrevanje, ki ga nujno potrebuje.« je povedala Sabien Leemans, WWF.

Preberi več na BirdLife International

EU bo predlagala nov zakon, s katerim bo obnova narave postala pravno zavezujoča na ravni EU

, Novice

Narava, kakršno poznamo, vse hitreje izginja. Glavni razlog? Človeška aktivnost. Prekomerna sečnja, intenzivno kmetijstvo in ribolov so miljone vrst organizmov pripeljali na rob izumrtja. Evropska komisija bo predlagala nov zakon, s katerim bo obnova narave pravno zavezujoča za države, članice EU. Toda zakon v trenutni obliki ne vsebuje niti definicije, kaj naj bi to dejansko pomenilo.

Evropska komisija v teh tednih poziva javnost k oddaji svojega mnenja o tem, kako bi morala potekati obnova narave v EU – povratne informacije sprejemajo do 5. aprila 2021.

BirdLife Europe, Evropski okoljski biro (European Environmental Bureau) in pisarna WWF za evropske politike so zato pričeli s kampanijo #RestoreNature, ki zahteva takojšnjo obnovo narave po vsej Evropi. Njihovo sporočilo Evropski komisiji je preprosto: Le s smiselnimi in odločnimi spremembami na kopnem in v morju lahko povrnemo biotsko raznovrstnost, ki je pogoj našega obstoja na planetu. Je ključnega pomena pri blaženju podnebnih sprememb in pri prilagajanju nanje ter pri preprečevanju širjenja bolezni v prihodnosti.

Z akcijo #RestoreNature lahko državljani iz EU (ter tudi izven) zahtevamo, da EU pripravi dober zakon, ki bo ustrezno naslovil problematiko izginjanja narave v Evropi in drugod ter tako »povrnil zemljo, morje in vodo nazaj naravi.«

Takšna zakonodaja na ravni EU lahko prinese resnične spremembe za ljudi in za naravo, vendar le, če temelji na znanosti. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bo tak zakon predstavlja le novo orodje za lažno komuniciranje okoljske odgovornosti oz. »green-washing«.

Govorimo o obstoju naših dragocenih mokrišč, barij, travnikov, gozdov, poplavnih ravnic, rek in oceanov. Hkrati gre tudi za naše podnebje, naše zdravje in preživetje človeštva. Potrebno je ohraniti preostalo neokrnjeno naravo, vendar samo to ni dovolj – območja moramo obnoviti in jih vrniti naravi. Od tega je nenazadnje odvisno tudi naše preživetje.

“Smo v obdobju šestega masovnega izumiranja, ko vrste izginjajo več kot 100-krat hitreje od naravnega izumiranja. Vse to se dogaja pred našimi očmi in s pogubnimi posledicami za naše podnebje, zdravje in dobro počutje. Če nas v vse slabše stanje okolja in narave ne prepriča izuba biotske raznovrstnosti, nas bo vsaj panedemija? Vse kaže na to, da je njen izvor povezan s prekomernim izkoriščanjem naravnih virov!” je povedal Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS.

Podpišite peticijo TUKAJ in v vašem imenu bomo poslali sporočilo Evropski komisiji.

Več o kampanji #RestoreNature si lahko ogledate na www.restorenature.eu

Poziv za transparentnost pri odločanju o porabi največjega deleža proračuna EU

, Novice

Včeraj je 26 nevladnih organizacij na predstavnike glavnih institucij Evropske unije naslovilo pismo, v katerem pozivajo k transparentnosti dogovarjanj v povezavi s Skupno kmetijsko politiko (SKP) po letu 2020. V pismu opozarjajo, da je bodoča SKP ključna za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora, Strategije “od vil do vilic” in Biodiverzitetne strategije in da bi pogajanja med institucijami Evropske unija morala biti bolj odprta in dostopna širši javnosti.

Transparentnost v procesu Skupne kmetijske politike – v angleščini (pdf)

Prepoved strupenih svinčenih šiber v Evropski uniji

, Novice
žličarica (Anas clypeata)

Žličarica (Anas clypeata)
Foto: Jure Novak

Prebivalci Evropske unije smo izrazili globoko zaskrbljenost nad stanjem okolja, izgubo biotske raznovrstnosti in zaščito našega zdravja. Evropski poslanci morajo, tudi na podlagi mnenja Evropske agencje za kemikalije, podpreti prepoved uporabe svinčenih šiber za lov v mokriščih.

Svinec je strup, ža najmanjše količine tega pa so škodljive tudi za ljudi. Evropski parlament ima sedaj priložnost, da odstrani strupeni svinec iz življenskih okolji, kjer ta povzroča neizmerno škodo za živali in ljudi. V glasovanju je 90% držav Evropske unije podprlo omejitev uporabe svinčenih šiber v mokriščih, slednje pa mora sedaj uzakoniti Evropski parlament.

Zastrupitev kot posledica zaužitja svinčenih šiber, v Evropi letno ubije milijon ptic! V mokriščih zaradi lova letno pristane 20.000 ton svinca, kar povzroča njihovo onesnaževanje, ki je škodljivo za ljudi, živali in okolje. Nasprotniki omejitve (lovski in orožarski lobiji) trdijo, da je omejitev uporabe svinčenih šiber nejasna in preširoko zastavljena, vendar ni! Obstajajo alternative svinčenim šibram, prav tako pa je takšna omejitev že več kot dve desetletji v veljavi na Nizozemskem in Danskem. Sedaj je čas, da temu vzoru sledijo še preostale države Evropske unije in pred strupenim svincem zaščitijo vodne ptice, ujede in ljudi!

Pismo Evropskim poslancem (pdf)
Dodatno gradivo – Podprite omejitev uporabe svinčenih šiber v EU (pdf)

Evropski parlament in kmetijski ministri držav članic so naravi obrnili hrbet

, Novice,Sporočila za javnost

Pozno sinoči so kmetijski ministri držav članic Evropske unije sprejeli stališče o bodoči Skupni kmetijski politiki EU (SKP). Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali tudi o predlogu SKP, ki je bil kljub številnim kritikam s strani znanstvenikov, državljanov in okoljevarstvene skupnosti odobren z veliko podporo.

»Svet in parlament sta s tem napovedala vojno evropskemu zelenemu dogovoru. Namesto da bi na stotine tisoč kmetijam pomagali pri prehodu v podnebju in naravi prijazno kmetovanje, bomo škodljiv sistem subvencij iz preteklosti podpirali tudi v bodoče in to z davkoplačevalskim denarjem. Ker se trenutnih okoljskih problemov, kot so denimo podnebna kriza, suša in množična smrtnost žuželk, ne da rešiti na tovrsten način, se bomo še naprej borili proti temu katastrofalnemu reformnemu dogovoru, poslanci Evropskega parlamenta pa imajo še vedno možnost, da reformo zavrnejo v petek.«

Nekaj okoljsko ambicioznih predlogov, ki jih je kmetijska ministrica Julia Klöckner predstavila nemškemu predsedstvu Sveta, je bilo nato prek pogajanj močno oslabljenih. Zaradi strahu pred konflikti z različnimi interesnimi skupinami so poiskali najnižji skupni imenovalec – na račun narave in podnebja. S tem se je zmanjšala možnost po pomoči nekaterim že tako ogroženim skupinam organizmov, kot so opraševalci in ptice. Vrste in površine habitatov sicer po vsej Evropski uniji upadajo z osupljivo hitrostjo. Slednje je ta teden ponovno poudarilo poročilo Evropske agencije za okolje.

Priba (Vanellus vanellus) Foto: Jure Novak

Ministrica Julia Klöckner je za ukrepe v sklopu t. i. eko shem sicer uveljavila minimalni proračun v višini 20%, vendar brez natančne določitve učinkovitosti ukrepov. V najslabšem primeru naj bi začeli veljati šele leta 2024, kar pa je za preobrat v kmetijski politiki premalo in mnogo prepozno. Hkrati že obstajajo namigi, vključno z razpletom glasovanja v Evropskem parlamentu, da bodo te sheme prisiljene izpolnjevati ekonomske cilje in bi lahko slepo subvencionirale tehnologije (npr. tehnologije preciznega kmetovanja), katerih vplivi na okolje so v celoti odvisni od tega, kako in za kaj se jih uporablja.

Glasovanje o drugih spremembah v dokumentaciji se nadaljuje do petka. Sedaj upamo, da bodo poslanci Evropskega parlamenta vsaj v naslednjih dneh pri končnem glasovanju izkoristili priložnost in kmetijsko politiko jasno povezali s cilji zelenega dogovora in pariškega podnebnega sporazuma. O ustreznih predlogih (AM1199 in AM808) naj bi sicer glasovali to sredo, vendar je končni dogovor treba oceniti kot celoten paket, predvsem v povezavi z njegovo zmožnostjo prispevati ali spodkopati zeleni dogovor EU.

»V času, ko odločevalci trdijo, da pri svojih odločitvah vedno bolj poslušajo znanost, so poslanci Evropskega parlamenta naravi zadali hladen poljub smrti. SKP financira iztrebljanje narave po Evropi. Parlament pa je sedaj izglasoval, da ji nameni še dodatnih 400 milijard evrov davkoplačevalskega denarja – s svojim škandaloznim manevrom je omogočil, da je bilo glasovanje nepričakovano in v zadnjem hipu prestavljeno na en dan prej. Evropski poslanci tako niso imeli časa, da bi opravili svojo demokratično dolžnost. Znanstveniki so dogovor obsodili. Poslanci pa imajo še vedno čas, da premislijo o tem škodljivem predlogu ter namesto intenzivnim kmetijskim lobijem prisluhnejo državljanom Evropske unije, ki so jih izvolili.«

Sporočilo za javnost, 21.10.2020

Narava v Evropi izginja zaradi netrajnostnega kmetovanja in širjenja mest

, Novice

Evropska agencija za okolje in Evropska komisija sta izdali novo poročilo »Stanje narave v EU«. Gre za izjemen dokument, ki bo v naslednjem desetletju pomembno vplival na odločitve in politike mnogih sektorjev.

Stanje narave je poročilo, v katerem so zbrane informacije, ki jih po Habitatni in Ptičji direktivi poročajo države članice EU. Informacije so analizirane, njihova interpretacija pa obravnava stanje narave v EU med leti 2013 in 2018. Slednje vključuje stanje populacij ptic, varstvene statuse habitatov in drugih vrst organizmov ter grožnje, ki jim pretijo. Poročilo hkrati poudarja uspehe in pomankljivosti dosedanjih ukrepov za varstvo narave in potrebe renaturacij za varovanje najbolj ogroženih vrst in habitatov. Slednjemu ogromno prispevajo prav območja Natura 2000, zato v poročilu najdemo tudi pomen teh območji za doseganje skupnih ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost 2020.

Največje grožnje naravi

Statistika v poročilu ne prinaša spodbudnih novic. Štiri od desetih vrst ptic imajo slab status, populacije skoraj tretjine vseh vrst pa so v upadu že zadnjih 12 let.

Na vrhu seznama groženj za habitate in živalske in rastlinske vrste so intenzivno kmetijstvo, širjenje mest in netrajnostno gozdarstvo. Na habitate vplivajo tudi onesnaževanje zraka, vode in zemlje, prav tako nenehno čezmerno izkoriščanje živali z nezakonitim izlovom ter nevzdržnim lovom in ribolovom.

Te grožnje še povečujejo posegi v reke in jezera, kot so jezovi in odvzem vode, invazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe. Opuščanje kmetijskih zemljišč pa pomeni poslabšanje habitatov, kot so travišča, in pogojev tam živečih vrst, na primer metuljev in ptic kmetijske krajine.

Žerjav (Grus grus) je ena izmed vrst, katere populacija v EU je v porastu. Foto: Alen Ploj

Primeri praks

Kljub temu pa vse ni slabo. Primeri iz vsega sveta so nam pokazali, da se vrste lahko vrnejo z roba izumrtja in uspešne naravovarstvene zgodbe v EU niso nobena izjema. Zahvaljujoč velikim političnim in konkretnim naravovarstvenim ukrepom (projekti LIFE, Natura 2000 območja) smo bili priča izboljšanju populacij nekaterih vrst ptic. Povodna trstnica je zaradi izgube mokrišč v EU skoraj popolnoma izginila, danes pa po letih truda vidimo izboljšanje populacije. Povratek z roba izumrtja je po desetletjih preganjanja, zastrupljanja in uničevanja habitata doživel tudi rjavi škarnik.

Oba primera tudi ilustrirata, da za ohranjanje in varstvo že prizadetih vrst potrebujemo strašansko veliko virov. Aktivno varovanje narave in renaturacije bodo vselej veliko zahtevnejše in dražje kot varovanje ohranjene narave, zato je tudi z ekonomskega vidika nujno, da takšna območja varujemo.

S poročila je razvidno, da cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost 2020 niso bili doseženi. Vlade morajo nemudoma in učinkovito ukrepati, saj po trenutnih trendih evropske vrste in ekosistemi drvijo proti točki brez povratka!

Celotno poročilo »Stanje narave v EU« lahko preberete TUKAJ.

198 podpisnikov poziva k zelenemu okrevanju v kmetijstvu

, Novice

198 političnih odločevalcev, podjetnikov, trgovinskih združenj, nevladnih organizacij in intelektualcev z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem za okolje med letoma 2009 in 2014 ter sedanjim predsednikom fundacije RISE in Foruma za prihodnost kmetijstva, na čelu, v posebni izjavi poziva k zelenemu okrevanju v kmetijstvu.

Izjava podpira EU strategijo za kmetijstvo (»Farm to fork strategy«) in Biodiverzitetno strategijo (»Biodiversity strategy«) kot načrta za trajnostno kmetijstvo ter prihaja en mesec pred glasovanjem Evropskega parlamenta in kmetijskih ministrov držav članic o bodoči Skupni kmetijski politiki (SKP). Za slednjo bo najverjetneje namenjenih skoraj 400 milijard evrov, kar predstavlja 32% celotnega proračuna Evropske unije.

Priba (Vanellus vanellus)
Foto: Jure Novak

Glasovanje bo odločalo o porabi denarja znotraj SKP v naslednjih sedmih letih. Z ozirom na njeno razsežnost pa bo tudi določilo, ali bo Evropska unija dejansko lahko dosegla zastavljene cilje Zelenega dogovora.

V izjavi nekdanji evropski komisar poziva k usmeritvi denarja evropskih davkoplačevalcev v oblikovanje ekološke odpornosti in k SKP, ki bo osredotočena na izvajanje načel Zelenega dogovora in z njim povezanih strategij. Le tako bomo kmetom pomagali pri prehodu na dolgoročni trajnostni model kmetovanja.

Celotno izjavo lahko preberete TUKAJ (v angleščini).

Načrt za reševanje planeta

, Novice | 1 komentar

Evropska komisija je dne 20. 5. 2020 objavila Biodiverzitetno strategijo in strategijo za kmetijstvo, slikovito imenovano “Od kmetije do vilice”. Tadva dokumenta bosta pomembno vplivala na oblikovanje naravovarstvene in kmetijske politike EU. Z istočasno objavo obeh dokumentov želi Evropska komisija presekati z uničujočimi kmetijskimi praksami. Strategiji vsebujeta pomembne lekcije, ki se jih je Evropska unija naučila iz pandemije COVID-19: zdrav planet je predpogoj za zdravo človeštvo, politične odločitve morajo temeljiti na znanstvenih podlagah in s krizo se je treba spopasti, preden postane neobvladljiva.

Evropska komisija je v obe strategiji zapisala nekaj radikalnih novosti in začrtala cilje, ki bi dejansko lahko izboljšali stanje narave v Evropi:

  • povečati površino zavarovanih območij na kopnem in morju na 30%. Tretjina the območij bo strogo zavarovanih – na njih ne bodo dovoljene nobene človeške aktivnosti.
  • zmanjšati porabo pesticidov za 50% tako v smislu količine kot strupenosti
  • obnoviti 10% kmetijske krajine, da bo vsebovala naravovarstveno pomembne elemente, kot so mejice in cvetni pasovi, s čimer se bo izboljšala tudi trajnost kmetovanja
  • vpeljati obvezujoče cilje EU za obnovo narave v ključnih ekosistemih, kot so šotišča, mokrišča, gozdovi in morje, saj so ti ekosistemi bistvenega pomena za biodiverziteto ter blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe
  • zmanjšati obseg kurjenja biomase, kot so drevesa, za namen pridobivanja energije

S takšnima strategijama bi EU lahko dejansko postala vodilna na svetu v boju proti klimatski in biodiverzitetni krizi. Da pa bi direktivi dosegli svoj namen, ju mora podpreti in izvajati vseh 27 članic EU.

Ob objavi obeh strategij je organizacija BirdLife Internationational, katere polnopravni član je tudi DOPPS, izdala sporočilo za javnost, ki ga lahko preberete TUKAJ.

Besedilo obeh strategij je dostopno na spletni strani Evropske komisije.