Ko nam narava pokaže pot

Izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe so največje okoljske grožnje, s katerimi se srečujemo danes. Trenutno stanje biotske raznovrstnosti v Evropi je zaskrbljujoče, cilji strategije biotske raznovrstnosti za leto 2020 niso bili doseženi. V kolikor želimo do leta 2030 doseči novo zastavljene cilje Strategije biotske raznovrstnosti za leto 2030 je nujno potrebnih več naložb.

Podnebne spremembe in biotska raznovrstnost so medsebojno povezane in jih je treba reševati skupaj. Za reševanje tovrstnih kriz je EU v okviru Evropskega zelenega dogovora določila vrsto podnebnih in okoljskih ciljev. Za dosego teh ciljev bo potrebno v naslednjem desetletju znatno povečati sredstva in naložbe, ki bodo namenjena reševanju te problematike.

Trenutno aktualni Načrti za okrevanje in odpornost članic EU, med drugim tudi Slovenije, so vključevali zelo majhno količino sredstev za obnovo biotske raznovrstnosti. V nekaterih primerih so vključeni tudi ukrepi, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, kot so na primer novi namakalni sistemi in večji projekti upravljanja voda. Izvedba takšnih projektov lahko zaradi sprememb vodnega režima in poseganja v priobalni prostor znatno vpliva na ekosisteme.

Na spodnji povezavi si lahko ogledate poročilo (v angleščini), ki ga je skupaj s fundacijo EuroNatur pripravila mreža CEE Bankwatch Network. Poročilo prikazuje študije primerov uspešnih projektov obnove in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter ukrepov za prilagajanje podnebju in blažitvi podnebnih sprememb v Evropi. Ti primeri služijo ozaveščanju o številnih načinih, kako je narava lahko ključni del obnove našega gospodarstva, ki nam prinese številne gospodarske, socialne in zdravstvene koristi.

Nov 1,5 ha velik vlažni travnik v NR Ormoške lagune

Kdor je v zadnjem času obiskal Naravni rezervat Ormoške lagune, se je lahko prepričal, kako bogato z življenjem ptic je to območje. V marcu je lahko tukaj do 1000 osebkov več kot 30 vrst vodnih ptic. To stanje smo omogočili z obnovo habitatov v preteklosti in z ustreznim upravljanjem s habitati.

kozica (Gallinago gallinago).
Foto: Alen Ploj

Čeprav smo glavnino obnovitvenih del izvedli v letih 20142017 v okviru Life projekta, je v bazenih ostalo še veliko možnosti za izboljšave habitatov in eno takšnih smo izvedli lani. Severni del drugega bazena je na površini hektarja in pol preraščala pretežno tujerodna vegetacija, v tleh pa je ostalo približno 100 štorov različnih velikosti, ki so ovirali košnjo tega dela in preoblikovanje v kvaliteten močvirni travnik. Ob podpori nemške fundacije EuroNatur smo odstranili štore, površino poravnali in pokosili ter vzpostavili vodni režim vlažnega travnika. Tako nam je že jeseni 2020 uspelo vzpostaviti dodatno površino na kateri so se v večjem številu zadrževale in hranile kozice, enako pa jo uporabljajo tudi zdaj, na spomladanski selitvi. Površina je v zaprtem delu rezervata, do katere obiskovalci nimajo dostopa. Z novo nastalim vlažnim travnikom bomo upravljali na način, da bomo zagotavljali trajno stanje velike biodiverzitete.