Koncert je združil glasbenike in naravovarstvenike

V sredo, 7. septembra 2022 zvečer, smo na društvu v podporo kampanji Varuhi gozdnih specialistov prvič organizirali koncert.

Adi Smolar. Foto: Alen Ploj

Poimenovali smo ga kar »naravovarstveni koncert«, saj bomo izkupiček donacij, pridobljenih na koncertu, porabili za nakup gozda, ki ga bomo vrnili naravi. V takem gozdu ne bomo gospodarili, kar bodo še posebej cenili ogroženi gozdni specialisti.

Okoli pol sedme ure je bilo vse nared za pričetek koncerta, vendar pogled na dvorišče pred dvorano je razkril samo nekaj našega »osebja«. Kje so vsi? Bodo Gugutke in Adi igrali pred prazno dvorano? To bo polomija!

Pol ure kasneje je bilo razpoloženje popolnoma drugačno. Dvorana je bila nabito polna, ljudje so sedeli že na balkonih! Nabralo se je približno 280 poslušalcev, Gugutke in Adi Smolar pa so poskrbeli za skoraj dve uri trajajoči špil. Vzdušje je bilo enkratno!

Skupaj smo s prostovoljnimi prispevki za gozd zbrali 2168 €! Hvala Gugutkam in Adiju, ki so se odzvali ideji za koncert in pomagali pri njegovi organizaciji.

Hvala tudi Društvu Blaž Potočnikova čitalnica, ki nas je gostila v čudovitem Ljudskem domu. Seveda pa koncerta ne bi bilo brez številnih prostovoljcev DOPPS, ki so pomagali pri izvedbi dogodka.

Hvala vsem, ki ste se udeležili dogodka in prispevali k ohranitvi naših gozdov. Upamo, da ste na dogodku uživali in če je temu tako se bomo potrudili, da ta koncert ne bo le prvi, pa tudi zadnji ne!

Se niste utegnili udeležiti koncerta?

Gozdnim specialistom še zmeraj lahko pomagate! Obiščite www.gozdnispecialisti.si in spoznajte, kako jim lahko priskočite na pomoč.

 

Koncert ZA GOZD – prvi naravovarstveni koncert DOPPS

Prisrčno vabljeni na prvi naravovarstveni koncert v zgodovini DOPPS, ki ga posvečamo našim dragocenim gozdnim specialistom, pticam, ki za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravi prepuščenih gozdov.

Koncert ZA GOZD bo v sredo, 7. septembra 2022 ob 19:00, v Ljudskem domu Šentvid, Ljubljana. Nastopala bo skupina GUGUTKE in posebni gost ADI SMOLAR, varuh koconogega čuka. 

Vstopnine ni – na koncertu se bodo zbirali prostovoljni prispevki (priporočena donacija 10€).
Zbrana sredstva bomo namenili nakupu gozdnih površin, ki jih bomo v okviru kampanje Varuhi gozdnih specialistov vrnili naravi.

Več o kampanji: www.gozdnispecialisti.si

Vabljeni na koncert, kjer bomo združili prijetno s koristnim!


Nastopajoči:
  • Gugutke

Skupina Gugutke želi s svojim ustvarjanjem spomniti na našo preteklost in tradicijo, ki v modernem svetu vse bolj izumira. Na podoben način kot tradicionalna glasba pa izumirajo tudi številne ptice, na kar želijo člani skupine opozoriti tudi s svojim imenom; gugutke – turške grlice.

  • Adi Smolar (posebni gost)

Kantavtor Adi Smolar je prvič uradno nastopil že leta 1981. Od takrat je nanizal številne uspešnice in mnoge od njih so ponarodele. Vsem pa ni poznan le po svoji glasbi temveč, tudi po svoji srčnosti do narave, živali in ljudi. Z velikim veseljem se je zato pridružil tudi kampanji Varuhi gozdnih specialistov in postal varuh ogrožene gozdne ptice – koconogega čuka.


POSTANI VARUH OGROŽENIH PTIC

 

 

Skupaj zmoremo!

V okviru akcije »Varuhi gozdnih specialistov« smo zbrali že za 7 hektarjev naravi prepuščenih gozdov. Dosegli smo predzadnji cilj – zbrali smo 30.000 evrov. Naravi bomo tako lahko vrnili že približno sedem hektarjev gozdov.

Cilj akcije »Varuhi gozdnih specialistov« je opozoriti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. Stanje populacij gozdnih specialistov je namreč alarmantno in brez tovrstnih ukrepov pri njihovem varstvu jih lahko izgubimo.

Golosek na Jelovici. Foto: Katarina Denac

Alarmantnih primerov je veliko. Letošnji popis divjega petelina na Jelovici je pokazal, da vrsta vztrajno izginja tudi s tega območja, ki je v preteklosti veljalo za eno izmed najboljših v Sloveniji. Predvsem zaradi izginjanja starih gozdov in vznemirjanja zaradi turističnih in rekreacijskih dejavnostih v teh gozdovih, se je njegova populacija v enajstih letih zmanjšala kar za 40 %. Vrsta se kot kaže vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi z bogato podrastjo borovnice. Obstoj te vrste je pri nas močno ogrožen.

Vprašljiva pa je tudi usoda belohrbtega detla, koconogega čuka, malega muharja in črne štorklje. V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično vse bolj intenzivnim gospodarjenjem izgubljamo stare, odmaknjene gozdove z večjim deležem odmrlega lesa, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Gozdni specialisti za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravnih gozdov in lastnosti, ki jim jih lahko v zadostni meri nudijo le ti (več odmrle lesne mase, habitatnih dreves in miru).

Tilen, koordinator projekta in Adi, varuh koconogega čuka. Foto: Neža Kocjan

Akcija »Varuhi gozdnih specialistov« je klic na pomoč gozdnim specialistom. Skupaj bomo začeli povečevati površino naravnih gozdov v Sloveniji in s tem naredili pomemben korak naprej pri ohranjanju dragocenih vrst ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane.

Klicu na pomoč so se že odzvali številni posamezniki in podjetja. Tako smo v dobrih treh mesecih zbrali kar 30.000 evrov, s katerimi bomo naravi vrnili že približno sedem hektarjev gozda. Vsem podpornikom se v imenu društva in dragocenih gozdnih ptic iskreno zahvaljujemo za podporo!

Akcija pa še ni zaključena. Gozdnim specialistom lahko še vedno po svojih močeh pomaga prav vsak. Za doseg končnega cilja želimo namreč zbrati 45.000 evrov. Tako bomo naravi vrnili 10 hektarjev gozda.

Pridruži se akciji tudi ti in obišči www.gozdnispecialisti.si.

 

 

Spoznaj gozdne specialiste: KOCONOGI ČUK

Koconogi čuk je majhna vrsta sove, ki je aktivna izključno v nočnem času. Zanj so značilne velike rumene oči in začuden pogled.

Koconogi čuk. Foto: Jure Novak

Naseljuje iglaste gozdove v gorskem svetu, predvsem na nadmorski višini med 600 in 1400 metrov. Najdemo ga tudi v nižje ležečih gozdovih, kjer pa je več plenilcev (denimo kune) in tekmecev, kot je lesna sova, zato si raje izbira gozdove v višjih legah.

Odrasli koconogi čuki so sivo rjave barve z belimi pegami, mladiči pa so bolj čokoladno rjavo obarvani.

Večji del življenja preživijo v samoti, družabni postanejo le v paritveni sezoni, ko je treba poskrbeti za nadaljevanje rodu. Samec takrat poišče ustrezno duplo, kamor nastavi plen in prične s petjem. S tem privabi samico, ki dobro pregleda duplo in če tudi ona le-to prepozna kot ustrezno mesto za gnezdenje, jo tako tudi osvoji.

Koconogega čuka bomo tako našli le tam, kjer je v gozdu dovolj starih dreves z dupli. Taka drevesa so v gospodarjenih gozdovih redka, kar bistveno omejuje razširjenost te zanimive in malo poznane vrste sove.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov bomo zato na DOPPS s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. Ti gozdovi bodo izvzeti iz gospodarjenja, zato bo v njih tudi več dreves z dupli. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je koconogi čuk.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Varuhi koconogega čuka Adi Smolar, Lorella Flego in Ninna Kozorog. 

Spoznaj gozdne specialiste: ČRNA ŠTORKLJA

Črna in bela štorklja sodita v družino štorkelj Ciconiidae. Na prvi pogled bi rekli, da sta si res zelo podobni – edino v barvi se razlikujeta. Vendar pa se ti dve prečudoviti vrsti med sabo zelo razlikujeta, tako v obnašanju kot v izbiri habitata.

Bela štorklja je zagotovo ena najbolj znamenitih ptic selivk. Širom sveta so znane kot znanilke sreče, pomladi in prinašalke otrok.

Gnezdijo v kulturni krajini, kjer imajo na voljo dovolj vlažnih in trajnih travnikov, bogatih s plenom (dvoživke, žuželke, manjši sesalci). Prilagodile so se na gnezdenje v bližini človekovih bivališč, predvsem na daljnovodnih drogovih, in se človeka ne bojijo. S številnimi ljudmi so vzpostavile tesno vez, saj v bližini njihovih domov gnezdijo že več let zapored. Nekateri domačini tako lahko povedo, da se jim štorklja približa tudi na razdaljo do dveh metrov.

Črna štorklja (levo) in bele štorklja (desno). Foto: Jure Novak in Alen Ploj

Črna štorklja pa je veliko bolj sramežljiva kot njena bližnja sorodnica in za življenje potrebuje mirno okolje. Gnezdi le v gozdovih, ki niso moteni s strani človeka. Človeka se že na daleč izogiba, zato jo tudi redkeje opazimo. Za gnezdenje si izbira odročnejše predele gozdov, predvsem takih, kjer tečejo manjši potoki. Prehranjuje so v plitvih vodah potokov, močvirij, včasih tudi na mokriščih, kjer pleni predvsem ribe. 

Tako kot bele štorklje, se tudi črne vračajo v isto gnezdo, ki pa si ga naredijo na večjem drevesu v mirnem delu gozda.

V Sloveniji gnezdi le 40–60 parov črnih štorkelj. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov, s starimi velikimi drevesi ter omejevanje človekovih aktivnosti v času njenega razmnoževanja (maj–avgust).

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je črna štorklja.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

 

 

Spoznaj gozdne specialiste: BELOHRBTI DETEL

Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) velja za eno najredkejših vrst žoln v Evropi.

Belohrbti detel. Foto: Tomaž Mihelič

Je specialist starih bukovih gozdov, ki v svojem habitatu potrebuje 35-60 m3/ha odmrle lesne mase, kar lahko pomeni 15–25 % celotne lesne zaloge. Kontinent poseljujeta dve podvrsti: leucotos osrednjo, severno in vzhodno Evropo, lilfordi pa gorovja južne Evrope.

Podvrsti se ekološko in morfološko razlikujeta, novejše genetske raziskave pa so pokazale tudi daljšo zgodovinsko izoliranost med obema. Lilfordi je evolucijsko starejša podvrsta, je pa tudi bolj ogrožena, saj je njeno območje razširjenosti omejeno in ponekod fragmentirano.

Belohrbti detel je v Sloveniji zastopan ravno s podvrsto lilfordi, njegova populacija pa je ocenjena na 100-150 gnezdečih parov. Če vemo, da je to specialist bukve, ki je gradnica večine slovenskega gozda, lahko opazimo neverjeten vpliv, ki ga ima gozdarstvo na to vrsto.

Danes naseljuje predvsem stare bukove gozdove, na višjih nadmorskih višinah, kjer so ti zaradi razmeroma težje dostopnosti bolje ohranjeni. Med detli velja za prehranskega specialista, saj se hrani skoraj izključno z ličinkami hroščev, predvsem kozličkov, ki jih najde v mrtvem lesu.

Za preživetje torej nujno potrebuje velike količine odmrlega drevja, prevladovati pa morajo debelejša drevesa.

Belohrbti detel je odličen indikator naravnih gozdov in krovna vrsta, z varstvom katere posredno varujemo tudi druge ogrožene organizme, ki živijo v istem habitatu. Raziskave so pokazale, da ima belohrbti detel zelo velik domači okoliš (ta lahko pokriva tudi več sto hektarjev), za njegovo ohranjanje so zato nujno potrebna večja sklenjena gozdna območja, izvzeta iz vsakršne gospodarske rabe. 

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je belohrbti detel.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Petelinji zajtrk (po ornitološko seveda)

V soboto (14. 5. 2022) zjutraj je v Bohinju potekal zagotovo najbolj množičen Petelinji zajtrk do sedaj. Pa ne tak, kot si ga predstavlja večina Slovencev, ampak skupni zajtrk vseh petelinarjev, ki so pred tem navsezgodaj sodelovali pri obsežnem popisu divjega petelina. Vsak pravi popis divjega petelina se namreč konča z zasluženim zajtrkom in pogovori s kolegi petelinarji.

Petelinji zajtrk nam je pripravil Žiga Gabrovec, varuh divjega petelina. Foto: Barbara Mihelič

V skupni akciji je bilo popisano celotno območje Jelovice, zaradi velikega števila udeležencev pa smo lahko popisali veliko širše območje, predvsem v Bohinju in na Pokljuki. Poleg prostovoljcev DOPPS, so se nam pridružili še naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka, z Zavoda za gozdove Slovenije in lokalnih lovskih družin.

Poleg popisov ta vikend, so se letos na Jelovici vršili tudi predhodni popisi, rezultati pa kažejo, da je populacija divjega petelina na območju Jelovice še vedno v upadu. Njegova številčnost se je v obdobju zadnjih dvajsetih let prepolovila.

Po zgodnjih popisih je bil v Bohinju organiziran slasten Petelinji zajtrk, ki ga je pripravil varuh divjega petelina Žiga Gabrovec, glavni kuhar pri Žigola in finalist MasterChef Slovenia 2021. Preko videa je udeležence nagovoril Feri Lainšček, avtor istoimenskega romana, po katerem je bil posnet tudi film. Pozdravil je ornitološko različico Petelinjega zajtrka in zaupal izvor tega ponarodelega imena.

Varstveni ornitolog DOPPS Tomaž Mihelič, vodja popisa in dogodka, je ob tem dejal: »Stanje divjega petelina na Jelovici je alarmantno. Vrsta se, kot kaže, vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi s podrastjo borovnice. Vsi skupaj se bomo morali zavzeti za njegovo ohranitev in zato sem vesel, ko vidim preko 50 popisovalcev na Petelinjem zajtrku. Ni nam vseeno za petelina.«

V nadaljevanju nam je predstavil zadnje telemetrične raziskave o divjemu petelinu v Sloveniji in pomembnost ohranjanja naravnih gozdov ter mirnih con za ohranjanje tega dragocenega gozdnega specialista.

Cilj akcije gozdni specialisti je poudariti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično intenziviranjem gospodarjenja izgubljamo stare, odmaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Zato smo na DOPPS pričeli z akcijo zbiranja sredstev za nakup 10 hektarjev gozda, ki ga bomo vrnili naravi. Tako bomo pričeli povečevati površino naravnih gozdov v Sloveniji, s čimer bomo ohranjali dragocene vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane.

Odziv javnosti je zelo razveseljiv, saj smo uspeli zbrati že 25.000 EUR za ciljni nakup gozdov, ki jih bomo prepustili naravi. To pomeni, da smo v dveh mesecih že več kot na polovici zastavljenega cilja.

Po svojih močeh lahko pomaga prav vsak. Informacije o tem najde na spletni strani: www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Spoznaj gozdne specialiste: MALI MUHAR

Mali muhar Ficedula parva je ena izmed najmanjših ptic v Evropi in ena redkih evropskih ptic, ki se vsako jesen odseli na prezimovanje v Indijo, ne pa v Afriko.

Na prvi pogled je samec malega muharja precej podoben taščici, saj ima značilno oranžno obarvano grlo in povečini sivo-rjavo telo. A to je bistveno manjši ptič, ki večino časa preživi dobro skrit v visokih krošnjah listavcev, od koder odmeva njegova melodična pesem. V Sloveniji gnezdi med 100 in 250 parov malega muharja.

Mali muhar. Foto: Jure Novak

Zaman ga bomo iskali v večini slovenskih gozdov, saj je bolj pogost le v nekaterih alpskih dolinah. Naseljuje namreč le stare in vlažne bukove gozdove, z večjo količino odmrlega drevja, kjer najde primerna dupla za gnezdenje. Ravno zaradi tega je vrsta pod udarom intenzivnega gozdarjenja, ki nenehno krči njen življenjski prostor.

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je mali muhar.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Varuha malega muharja sta postala David Rothenberg in David Lindo

Spoznaj gozdne specialiste: DIVJI PETELIN

Divji petelin Tetrao urogallus je naša največja gozdna kura. Živi v gorskih iglastih ali mešanih gozdovih med 1000 in 1500 nadmorske višine z bogato podrastjo jagodičevja, ki mu predstavlja pomemben prehranski vir.

Divji petelin. Foto: Alen Ploj

Kljub svoji velikosti so samci odlični skrivači in živijo zelo prikrito življenje vse do časa parjenja v aprilu, ko se samci začnejo zbirati na t.i. rastiščih. Na njih s svojim oglašanjem privabljajo druge samce in kokoši. Samci si merijo moč v mnogih pretepih, najmočnejši pa pridobi najugodnejše razkazovalno mesto – na centru rastišča, viden vsem kokošim, ki jih v maju tudi oplodi.

Ker je zelo plah in izjemno občutljiv na vznemirjanje zaradi človekovih aktivnosti v gozdu, lahko že najmanjša motnja ali poseg v njegovo življenjsko okolje ogrozita njegov gnezditveni uspeh.

Odpiranje novih gozdnih prometnic, sečnja dreves, nekontrolirane rekreacijske in športne aktivnosti (pohodništvo, nabiralništvo…) ter vznemirjanje na gnezdiščih so glavni dejavniki ogrožanja te vrste v Sloveniji.

V Sloveniji je populacija divjega petelina ocenjena na 550-600 pojočih samcev in je v upadu. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov in vzpostavitev gozdnih zavarovanih območij, ki mu omogočajo mir, predvsem v času razmnoževanja.

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je divji petelin.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.