Evropski dan opazovanja ptic 2023

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 30. septembra in nedeljo, 1. oktobra 2023. V lanskem letu smo skupaj z 32 partnerji iz vse Evrope na dogodke privabili več kot 19.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 4,6 milijonov ptic.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Tudi letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2023 (EuroBirdwatch23) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokažemo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.


Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 30. september:

Opazovanje selitve ptic v Ormoških lagunah

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Izlet na Ljubljansko barje

Nedelja, 1. oktober:

Ornitološki izlet ob Muri

Spremljanje ptic selivk na zadrževalniku Medvedce

Nedelja sredi aprila je kot nalašč za obhod območji, kjer lahko pričakujemo prelet ptic selivk. Preteklo nedeljo smo na Štajerskem to izkoristili in na izlet povabili ljudi iz vse Slovenije. Obiskali smo zadrževalnik Medvedce, ki nam je ob lepem vremenu ponudil tudi temu primerno zanimivih ptic.

“15. aprila je potekal spomladanski izlet na Medvedce. Vreme je bilo odlično in naša ekipa se je nekaj čez osmo uro zjutraj zbrala na železniški postaji Pragersko, od koder smo nadaljevali pot proti Medvedcem. Že na poti smo lahko na okoliških poljih opazovali pribe, ki v tem trenutku najbrž že prav nestrpno pričakujejo naraščaj. Ob prihodu na jezeru, se je naš pogled najprej usmeril na številne vrste rac, ki so se prehranjevale, nekatere že z mislijo na gnezdenje. Med drugim smo opazili konopnice, kostanjevke, žličarice, reglje in tudi osamljenega kreheljca ter žvižgavko. Prisluhnili smo tudi oglašanju rakarjev in trstnih cvrčalcev. Prijetno nas je presenetila skupinica brkatih sinic, ki so veselo skakljale po trstičju in prav lepo pozirale pred našimi objektivi.” je povedal Rok, udeleženec nedeljskga izleta.

Brkate sinice pa niso bile edino presenečenje tega dneva, zato Rok dodaja: “Iz trsja sredi jezera je zletela rjava čaplja in se usedla na bližnjo njivo, nato pa odkorakala naprej v bližnjo mejico. Pomladanska termika je k nam prinesla tudi številne ujede. Poleg rjavih lunjev, smo se najbolj razveselili mladega ribjega orla, ki nas je preletel. Ko smo nadaljevali pot, smo naleteli tudi na osamljenega, že svatovsko obarvanega črnovratega ponirka, ki je lenaril skupaj s čopastimi ponirki. Prav tako smo bili priča starševstvu krokarja, ki je svojim mladičem za kosilo prinesel okusno hrano z bližnjega smetišča. Preletali sta nas tudi sivi gosi, ki sta se odšli prehranjevati na bližnje njive. Iz bližnjega gozda smo prisluhnili črni žolni in za mnoge prvi letošnji kukavici. Nad zadrževalnikom pa so med tem ponosno krožili še štirje, verjetno zadnji letošnji žerjavi. Ob vrnitvi na izhodiščno točko nas je na polju ponovno pričakala ista rjava čaplja, ki se je tokrat vrnila v varno zavetje zadrževalnika.”

Evropski dan opazovanja ptic 2017

Te dni bo na milijone ptic selivk zapustilo Evropo in odletelo proti svojim prezimovališčem v Afriki. Na svoji tisoče kilometrov dolgi poti se bodo soočile z mnogimi nevarnostmi. DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da ob Evropskem dnevu opazovanja ptic 30. septembra in 1. oktobra 2017 izkoristite priložnost in spoznate osupljiv svet ptic tudi v živo!

Letos vas skupaj z 39 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Pripravili bomo informacijske točke in izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Lovu na ptice ni konca

Tudi letos smo se odločili, da ob Evropskem dnevu opazovanja ptic izpostavimo problematiko nepotrebnega ubijanja ptic na območju Sredozemlja. Lov na ptice se odvija predvsem v času spomladanske in jesenske selitve, ko območje prečka največje število ptic. Stanje je zaskrbljujoče tudi za države izven Sredozemlja, kjer se lov v takšni meri ne izvaja. Te države namreč vlagajo velike napore v ohranjanje habitatov, populacije ptic pa si kljub temu ne opomorejo, saj te zdesetkajo lovci v Sredozemlju.

Študija zveze BirdLife International objavljena v letu 2015 je pokazala, da je letno na območju Sredozemlja ubitih 25 milijonov ptic selivk, od tega več kot 2 milijona na območju Balkana. Mnoge partnerske organizacije so si kot prioriteto zadale ustavitev nepotrebnega ubijanja ptic in sedaj je čas, da bolj kot kadarkoli strnemo vrste in odločno rečemo »NE« lovu na ptice selivke! Več o problematiki in o tem, kako lahko pomagate tudi sami izveste TUKAJ.

Spremljajte selitev ptic v živo!

Evropski dan opazovanja ptic je letni dogodek, ki ga sestavlja na stotine aktivnosti, ki jih organizirajo nacionalni partnerji zveze BirdLife International. V preteklem letu je na dogodku sodelovalo 37 organizacij, katere so skupaj organizirale 1,336 dogodkov z več kot 30.000 udeleženci. Skupno število ptic, opaženih na dogodkih je znašalo kar 6,595,007 osebkov!

Letošnji dogodek koordinira slovaški partner SOS/BirdLife Slovakia, ki bo kasneje tudi sprejel in analiziral letošnje podatke.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 30. september:

  • Informativna stojnica v Ljubljani (Osrednja ljubljanska tržnica) – med 8:30 in 12:30
  • Obročkanje ptic v NR Škocjanski zatok (Koper) – med 8. in 12. uro

Nedelja, 1. oktober:

  • Cerkniško jezero s kolesi (Cerknica)zbor ob 9:00 na avtobusni postaji Cerknica
  • Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli (Ljubljana)zbor ob 9. uri na parkirišču pred kopališčem v Tivoliju
  • Spremljanje selitve ptic na zadrževalniku Medvedce (Pragersko)opazovalna točka na nasipu na severni strani zadrževalnika med 8. in 12. uro
  • Gajševsko jezero (Grabe pri Ljutomeru)zbor v Grabah ob 8:00
  • NR Škocjanski zatok (Koper)opazovalna točka med 10. in 13. uro
  • KP Sečoveljske soline (Sečovlje)zbor na parkirišču pred recepcijo na Fontaniggeah ob 10. uri
  • Park Škocjanske jame (Škocjan) – zbor pred J’kopinovim skednjem ob 8. uri

Izlet za mlade ornitologe na slovensko obalo

V sredo, 2. novembra bo Zveza za tehnično kulturo Slovenije v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije izvedla celodnevni izlet na slovensko obalo, natančneje v naravni rezervat Škocjanski zatok in krajinski park Sečoveljske soline.

Organiziran bo avtobusni prevoz, avtobus pa bo ustavljal v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Ljubljani in Kopru. Izlet bo potekal v sklopu potabornega druženja udeležencev letošnjega Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Štrk 2016« in bo za udeležence tabora brezplačen. Lepo vabljeni vsi mladi ornitologi in tisti, ki šele stopate v svet raziskovanja in opazovanja narave.

Na izlet se lahko prijavite na naslov tilen.basle@dopps.si najkasneje do 24. oktobra 2016, kjer prejmete tudi vse dodatne informacije in natančnejša navodila.

2016_18_10_mladi_ornitologi_DejanBordjan

Izlet bo namenjen vsem mladim, ki vstopajo v svet ptic in raziskovanja narave.
foto: Dejan Bordjan

 

BioBlitz – 24 ur za reko Muro

»Bio« pomeni »življenje« in »Blitz« pomeni »nekaj storiti zelo hitro in intenzivno«. Skupaj sestavljata »BioBlitz«. Od 10. do 11. junija 2016 bomo ponovno raziskovali, ustvarjali, eksperimentirali, opazovali … ob reki Muri!

2016_BioBlitz

Namen dogodka BIOBLITZ – 24 UR Z REKO MURO je, da skupina znanstvenikov, naravoslovcev in prostovoljcev iz različnih društev in ustanov skupaj z otroki vrtcev in šol ter domačini 24 ur preživi ob reki Muri. V tem dnevu na terenskem popisu spoznajo biotsko pestrost, posebnosti in lepote reke Mure. Izvedene bodo številne tematske eksperimentalne in ustvarjalne delavnice, vodeni raziskovalni sprehodi, terenski popisi vrst, predavanja, dokumentarni filmi in razstave v naravi za vse generacije.

Na dogodku se bo predstavilo tudi naše društvo, za vse obiskovalce pa smo pripravili tudi nekaj aktivnosti, na katere vas prav lepo vabimo. Ob 9:30 uri bomo skupaj z JZ Krajinskim parkom Goričko organizirali Spoznavanje ptic in poplavnih gozdov med Veržejem in Vučjo vasjo, katerega bomo ponovili ob 19. uri. V sklopu »Noč dokumentarnega filma« bomo ob 21:10 skupaj z JZ Krajinski park Goričko predvajali dokumentaren film »Upkač« ob 21:30 pa vam bomo predstavili film »Reka Drava – darilo narave za vse generacije«.

Več informacij o dogodku najdete v priloženem vabilu ali na spletni strani ZRSVN, hkrati pa vas vabimo da si ogledate bogat program aktivnosti in se nam pridružite pri raziskovanju reke Mure!

»Mokrišča za našo prihodnost«

2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti ter njihovo preudarno rabo, opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov.

Letošnja tema Svetovnega dneva mokrišč je: »Mokrišča za našo prihodnost«.

V Sloveniji so tri mednarodno pomembna mokrišča, zbrana pod okriljem konvencije, in sicer: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006), v pripravi je tudi predlog za vpis Ljubljanskega barja na ta seznam.

Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi. Pomembno prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, k ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo, delujejo kot naravne »čistilne naprave«, so zibelka biotske raznovrstvnosti ter območja rekreacije in sprostitve.

http://skocjanski-zatok.org/

Škocjanski zatok je sredozemsko mokrišče izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Foto: Borut Mozetič

Zelo učinkovit način varstva narave je tudi upravljanje naravnih rezervatov, ki jih ustanavljamo z namenom ohranjanja biotske pestrosti in varovanja naravnih in kulturnih virov. Naravni rezervati v upravljanju DOPPS so različna mokrišča, območja pomembna za številne redke rastlinske in živalske vrste in tudi za nas ter našo prihodnost.

Naravni rezervat Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Območje, znano po pestrosti ptic (do sedaj smo našteli 245 različnih vrst ptic; 42 vrst na območju rezervata redno gnezdi) leži v neposredni bližini mesta Koper, kjer kot oaza v urbaniziranem svetu nudi zavetje številnim živalskim in rastlinskim vrstam, obiskovalcem pa možnost oddiha v naravi, izobraževanje in raziskovanje. Preberite več

Na območju  Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Na območju Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Naravni rezervat Iški morost
Iški morost je 63,5 hektarjev velik naravni rezervat, v katerem se kot mozaik prepletajo značilna življenjska okolja Ljubljanskega barja. V rezervatu z upravljanjem ohranjamo eno izmed najlepših območij, vse redkejših vlažnih barjanskih travnikov, ki so dom močno ogroženim travniškim vrstam rastlin in živali. Preberite več

Naravni rezervat Ormoške lagune – v bližini Ormoža vzpostavljamo nov naravni rezervat. Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Preberite več

 

 

Ste letos že obiskali kakšno mokrišče?

V rubriki Kam na izlet?, smo za vas pripravili nekaj napotkov za lažjo izbiro vašega naslednejga izleta, med drugim predstavljamo tudi številna mokrišča v Sloveniji.

Poiščite sprostitev v naravi!

Preberite več.

Slovenske gorice obiskali člani društva za ohranjanje zlatovrank iz Avstrije

V začetku novembra smo člani DOPPS v osrednjih Slovenskih goricah gostili člane društva Lebende Erde im Vulkanland (L.E.i.V), ki se na avstrijskem Štajerskem ukvarjajo z varstvom in ohranjanjem zlatovrank. Osnovni namen njihovega obiska je bil ogled nekdanjega območja Natura 2000 Slovenske gorice – doli, kjer so do leta 2005 gnezdile zlatovranke ali zlatovrenke, kot jim pravijo domačini.

Nekdaj enotna populacija se zdaj ponovno širi v Slovenijo

2014_12_1_zlatovranka_skupina_Mojca_Podletnik

O razlogih za izumrtje zlatovranke v Sloveniji.
foto: Mojca Podletnik

Pred letom 2005, ko je v Slovenskih goricah nazadnje gnezdila zlatovranka, so ornitologi zlatovranke na jugovzhodu avstrijske Štajerske in pri nas šteli kot enotno populacijo zlatovrank na robu njene razširjenosti v tem delu Evrope. Že takrat so avstrijski kolegi z nameščanjem gnezdilnic pomagali slovenskim, saj so se zavedali, da bodo brez izboljšanja življenjskih pogojev in ohranitve zlatovrank v Sloveniji, v prihodnje težko ohranili zadnje zlatovranke tudi pri njih. V Slovenskih goricah je bilo za zlatovranke žal prepozno, na avstrijskem Štajerskem pa ornitologi z ogromnimi napori in velikimi finančnimi spodbudami za kmete ohranjajo še zadnje 3 pare!

Predsednik L.E.i.V. Bernard Wieser, malo v šali, malo zares: »V zadnjih dveh letih se je financiranje ukrepov za ohranitev zlatovrank pri nas zelo zmanjšalo. Glede na dejstvo, da je zlatovranka pri vas na Goričkem zopet uspešno gnezdila, pričakujemo, da boste Slovenci v naslednjih 10 letih prevzeli pobudo za njeno ohranitev na tem območju«.

Skupne aktivnosti za izboljšanje življenjskih razmer za zlatovranke

2014_12_1_Jakobski_dol_Gregor_Domanjko

Podoba Jakobskega dola v jeseni.
foto: Gregor Domanjko

V prihodnje z društvom Lebende Erde im Vulkanland načrtujemo skupne aktivnosti, ki bi zlatovrankam lahko pomagale pri ponovni naselitvi v Slovenskih goricah. Zato je obisk štel tudi kot ogled posameznih dolov, kjer bi izvedli nekatere ukrepe. Ogledali smo si dolino Velke, kjer je zlatovranka nazadnje gnezdila, se z njimi sprehodili v Jurovskem dolu in Malni ter izlet končali v Jakobskem dolu oz. Zgornji Velki.

Koordinator obiska Gregor Domanjko: »Avstrijskim kolegom smo predstavili razloge za izumrtje zlatovranke v Slovenskih goricah, ki so podobni tistim pri njih; pretirana uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izsuševanje travnikov in sprememba v koruzne njive ter posek mejic in posamičnih dreves zaradi lažjega obdelovanja s traktorji. Posledično je zlatovranka izgubila mesta za gnezdenje, drastično pa se je zmanjšalo tudi število žuželk. «

Z namenom predstaviti problematiko zlatovrank v Slovenskih goricah domačinom bomo v februarju v knjižnici v Lenartu izvedli predavanje o izvedenih naravovarstvenih ukrepih za ohranitev zlatovrank na Goričkem.

Evropski teden mobilnosti bomo obeležili z dogodkom v »Zelenem srcu« mesta Koper

»Naše ulice, naše odločitve« je tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti. To je projekt, ki nas želi spodbuditi, da sami oblikujemo takšno mesto, v kakršnem si želimo živeti. Svoje mesto moramo preurediti tako, da na prvem mestu ne bodo avtomobili, ampak ljudje, ki bomo v njem varni, vse bolj zdravi in zadovoljni.

Škocjanski zatok

Danes kar 72 odstotkov Evropejcev živi v urbanih območjih. Oaze ohranjene narave v neposredni bližini mesta, kot je Škocjanski zatok pri Kopru, so zato neprecenljive vrednosti za dobro počutje meščanov.
foto: Eva Vukelič

Glavni namen projekta je ozaveščati ljudi in jih spodbuditi, da tudi sami prispevajo k zmanjšanju onesnaženosti, ki jo povzroča promet, ter tako izboljšati kakovost življenja.

1 avtobus prepelje 75 ljudi – za to bi potrebovali kar 60 avtomobilov

Raziskave, izvedene v okviru Evropskega tedna mobilnosti, so pokazale, da je veliko državljanov Evropske unije (EU) zaskrbljenih zaradi kakovosti vdihanega zraka, število avtomobilov pa se kljub temu veča. Večina prebivalcev EU je zato naklonjena vzpodbujanju okolju prijaznih oblik prevoza. Podpirajo zamisli o povečanju zelenih površin, pločnikov in kolesarskih stez, da bi poživili sosesko, prispevali k boljši kakovosti zraka in zmanjšali zvočno onesnaženost v mestu.

Vabljeni na izlet po »Zelenem srcu mesta Koper«!

Naklonjenost prebivalcev do zelenih površin v mestih in v njihovi neposredni okolici se odraža tudi v vse večjem obisku Naravnega rezervata Škocjanski zatok – »Zelenega srca« mesta Koper.

V okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki letos poteka med 16. in 22. septembrom, vas zato vabimo na voden izlet po tem edinstvenem območju.

Dobimo se v ponedeljek, 22.9.2014, ob 9.00 uri, pri prvi opazovalnici na sladkovodnem delu rezervata na Bertoški bonifiki.

Dostop z javnim prevozom:
Z vlakom ali medkrajevnim avtobusom, nato pa peš ali s kolesom po Parenzani – Poti zdravja in prijateljstva, speljani po trasi nekdanje ozkotirne železniške proge, ki je povezovala mesti Trst in Poreč.

V primeru dežja izlet odpade.

Prosimo vas, da se zaradi lažje koordinacije prijavite na elektronskem naslovu skocjanski@skocjanski-zatok.org ali nas pokličete na telefonsko številko 051 680 442. Na voljo smo vam tudi za dodatne informacije in morebitna vprašanja.

 
Izvedbo dogodka sofinancira Mestna občina Koper.
MO Koper

 
Poglejte si nagovor evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika ob Evropskem tednu mobilnosti 2014.

 

Več o izletih v naravo:

K boljši kakovosti življenja pa seveda lahko prispevate tudi tekom celega leta. V knjižici Izleti z javnimi prevoznimi sredstvi in kolesom (pdf) smo poleg Naravnega rezervata Škocjanski zatok opisali še 19 izletov po Sloveniji, na katere se lahko podamo z javnim prevozom in kolesi. Vsi izleti pa so opisani tudi v poglavju Kam na izlet?.

20 naravoslovnih izletov v novi rubriki Kam na izlet

Opazovanje ptic

Opazovanje ptic je tudi pri nas vse bolj priljubljena prostočasna dejavnost.
foto: Urša Koce

Že veste, kam se boste odpravili ta konec tedna? V novi spletni rubriki Kam na izlet? smo za vas predstavili 20 naravoslovnih izletov po vsej Sloveniji. Opise so prispevali mladi ornitologi, pri zbiranju fotografij pa so na pomoč priskočili tudi starejši člani društva.

Z obiskom predstavljenih območij boste imeli odlično priložnost spoznavati in opazovati različne vrste ptic ter drugih rastlin in živali, ki tam prebivajo. Prepričani smo, da vas bo narava v vsej svoji raznolikosti navdušila.

Naravni rezervat Škocjanski zatok, Ležeški gabrk, zadrževalnik Medvedce, gozdni rezervat Babji ložič in še mnoga druga slovenska območja pa imajo poleg ohranjene narave še eno skupno značilnost. Do mnogih se namreč ni potrebno vedno pripeljati z avtomobilom, ampak lahko uprabimo tudi druga, včasih kar malo zapostavljena in pozabljena, prevozna sredstva in tudi tako prispevamo k varovanju okolja. Do izhodišč vseh izletov smo zato pripravili opise dostopa s pomočjo javnega prevoza in koles.

 
Vabljeni k branju!

 
Ker je doživljanje narave še boljše, ko poteka v družbi, tako začetnikom kot izkušenim opazovalcem ptic priporočamo obisk katerega od številnih brezplačnih izletov, ki jih vodijo prostovoljci našega društva. Prvi vikend v oktobru, 4. in 5. 10., zato nikar ne zamudite katerega od dogodkov, ki bodo potekali v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic. Več v Napovedniku.

 
Izvedbo projekta sta finančno omogočili Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Maribor.
MOM logotipMOL logotip