Prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Včeraj, 15. septembra 2021, je Mednarodni koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB-ICC) na zasedanju v nigerijski Abuji, območje Mure, Drave in Donave (TBR MDD) razglasil za prvo 5-državno biosferno območje na svetu. To območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, je s tem uradno postalo največje rečno biosferno območje v Evropi.

Deklaracija. Vir: Acrocephalus, letnik 17, str. 78–79

Pobuda za vzpostavitev čezmejnega biosfernega območja sega v leto 1992. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic je bilo skupaj z EURONATUR prvo, ki je dalo pobudo za takratni biosferni rezervat Drava-Mura.

V letu 1996 smo v Radencih organizirali mednarodni kongres, kjer so predstavniki vladnih in nevladnih organizacij iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske, kot tudi predstavniki mednarodnih ustanov IUCN in UNESCO potrdili zamisel o ustanovitvi omrežja zaščitenih območij v obliki biosfernega rezervata v skladu z UNESCO-vim programom Človek in biosfera.

Program Človek in biosfera

Unescov program Človek in biosfera letos praznuje 50 let delovanja. Trenutno je v več kot 129 državah 714 biosfernih območij od tega jih je 21 čezmejnih. Biosferno območje Mura-Drava-Donava bo tudi prvo na svetu, ki ga bo skupaj upravljalo 5 držav. Na zasedanju v Nigeriji so za uvrstitev na seznam obravnavali 20  novih biosfernih območij.

Prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Območje TBR MDD je med največjimi ohranjenimi aluvialnimi kompleksi v Evropi, ki se razteza vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, Madžarski, Srbiji in na Hrvaškem. Območje obsega več kot 700 kilometrov prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino Evrope in sveta. Čezmejno biosferno območje je bogato z redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, rečne struge z naravnimi strmimi peščenimi in gramoznimi brežinami, stranski rečni rokavi in mrtvice ter zaledja s tradicionalno kulturno krajino.

V njih živi največja populacija orlov belorepcev v Evropi, tam so gnezdišča številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male čigre in črne štorklje, prav tako so tam bivališča bobrov in vider ter številnih v evropskem merilu redkih rib, kot je jeseter. Ta pokrajina je naša skupna priložnost za nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja, ki bo skladen tudi z načeli ohranjanja narave in kulturne dediščine ter bo temeljil na aktivnem sodelovanju lokalnega prebivalstva.

Orel belorepec (levo), breguljka (na sredini). Foto: Alen Ploj; Črna štorklja (desno). Foto: Domen Stanič

Življenje skoraj milijona ljudi kot tudi obstoj številnih vrst sta vezana na ohranjenost Mure, Drave in Donave. V času izrazitih okoljskih sprememb, kot so podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti, je to ohranjeno območje ključnega pomena pri varstvu pred poplavami in blaženju posledic podnebnih sprememb, za zagotavljanje pitne vode in rodovitne zemlje, vse bolj pa je prepoznano tudi kot območje rekreacije in oddiha ter gonilna sila trajnostnega razvoja.

Reka Mura. Foto: Luka Božič

Ključni del tega 5-državnega biosfernega območja je v Sloveniji je biosferno območje reke Mure. Območje obsega največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisočletno prisotnostjo človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina. Zanjo je značilno prepletanje rečnih in obrečnih habitatov s kompleksi poplavnih gozdov ter značilne kmetijske kulturne krajine v zaledju, ki jo ponekod še tvorijo kompleksi mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic. Območje predstavlja eno biotsko najbogatejših območij v Sloveniji  z velikim številom redkih, nacionalno in mednarodno ogroženih habitatnih tipov in prostoživečih rastlinskih ter živalskih vrst. Ohranjeni so posebni tipi zgodovinske kulturne krajine, kot so mokrotni travniki na območju Velike Polane ter na območju med Radenci in Veržejem. Ta območja ob pomembnih naravnih znamenitostih in biotski raznovrstnosti predstavljajo tudi izjemno kulturno dediščino. Tisočletna prisotnost človeka je razlog za veliko število avtohtonih pasem domačih živali in sort gojenih kulturnih rastlin, ki prav tako prispevajo k biotski raznovrstnosti območja.

Pri vzpostaviti tega območja so aktivno prispevale vse obmurske občine v Sloveniji od Šentilja do Lendave, strokovne ustanove in nevladne organizacije. Slovenija je tudi aktivno prispevala pri pripravi nominacije TBR MDD. Na strokovnem srečanju koordinacijskega odbora v Veliki Polani januarja 2019 je bila ključnega pomena udeležba dr. Miguela Clüsener-Godta (UNESCO MAB), ki je spodbudil države k nadaljevanju dela in poudaril pomen 5-državnega biosfernega območja za celotno regijo kot tudi v svetovni mreži biosfernih območij.

Mednarodni status in aktivno sodelovanje v okviru mreže biosfernih območij daje nove priložnosti za razvoj in promocijo regije, vendar tudi obvezo, skupnega upravljanja, ohranjanja in razvoja v dobrobit lokalnega prebivalstva in z lokalnimi deležniki, ki aktivno skrbijo, upravljajo in ohranjajo bogato biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino za doseganje zastavljenih ciljev novoustanovljenega 5-državnega biosfernega območja MDD.

Na Ptujskem jezeru prostovoljci ohranjajo navadno čigro in rečnega galeba

V soboto, 20.9.2014, so prostovoljci DOPPS v okviru projekta LIVEDRAVA pokosili letošnje rastlinje na umetnem otoku na Ptujskem jezeru, ki je bil izdelan leta 2004, in tako vzpostavili pogoje za gnezdenje rečnih galebov in navadnih čiger v naslednjem letu. Sodelovalo je 14 prostovoljcev, med njimi je bilo precej mladih – osnovnošolcev in študentov.

Prostovoljci

Na letošnji delovni akciji na Ptujskem otoku je sodelovalo 14 prostovoljcev.
foto: Vesna Pirnat

Košnjo so opravili s strižno BCS kosilnico, ki so jo posebej za ta namen prepeljali s čolnom na otok. Dr. Damijan Denac, pobudnik in dolgoletni organizator, pojasnjuje pomen delovne akcije: “Brez redne košnje bi se otok prekomerno zarasel in postal za gnezdenje obeh vrst neprimeren že v enem letu. Z rednim upravljanjem tako skrbimo za populaciji obeh ogroženih vrst. Rezultati našega truda so navdušujoči in nas vedno spodbudijo, da vztrajamo naprej – tudi letos je tako na Ptujskem jezeru gnezdilo 72 parov navadnih čiger in 595 parov rečnih galebov.

Udeleženci delovne akcije so opravili tudi ogled t.i. Malega otoka, ki je bil na pobudo društva pred nedavnim očiščen v okviru ekološke sanacije Ptujskega jezera. Z otoka so bile odstranjene tujerodne rastline, vrhnji sloj pa prekrit s finim prodom. Na tem otoku so tako ponovno nastale idealne razmere za gnezdenje navadne čigre, po tihem pa upamo celo na vrnitev na Dravi leta 1979 izumrle male čigre.

 
Ornitološka zanimivost delovnega dne je bila v duhu akcije – 7(!) kaspijskih čiger se je kar dolgo zadržalo na jezeru.