Zasaditev mejice v Naravnem rezervatu Iški morost

Zasaditev mejice v NRIM. Foto: Urša Gajšek

V sredo, 2. marca 2022, smo na južnem delu Naravnega rezervata Iški morost s pomočjo prostovoljcev zasadili 240 metrov dolgo mejico.

Za zasaditev smo uporabili sadike različnih avtohtonih lesnih vrst, kot so šipek, češmin, rdeči dren, črni trn, različne vrste vrb in krhlika.

Mejice v kmetijski krajini povečujejo biotsko pestrost, saj nudijo prehranjevališča, zatočišča in gnezdišča številnim živalskim skupinam (npr.  pticam, opraševalcem, malim sesalcem, netopirjem in dvoživkam). Hkrati so pomembne tudi z vidika prilagajanja podnebnim spremembam, saj upočasnjujejo močne vetrove in preprečujejo vetrno erozijo ter blažijo vpliv dolgotrajnih suš.

Aktivnost je demonstracijski primer dobre prakse za prenos znanja na področju ukrepov za obnovo in ohranjanje mejic in je potekala v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

Več o projektu EIP VIVEK

Nakup 1,1 hektarja površin v NR Iški morost

S podporo nemške fundacije EuroNatur smo kupili 1,1 ha zemljišč znotraj NR Iški morost. Gre za naravovarstveno in strateško naložbo. Na kupljenih parcelah bomo izboljšali in dolgoročno skrbeli za občutljive in ogrožene barjanske travniške habitate s prevladujočo modro stožko (Molinia caerulea).

Naravni rezervat Iški morost. Foto: Tilen Basle

Uspešna doselitev barjanskega okarčka, ene najbolj ogroženih vrst metuljev v Evropi

V okviru projekta PoLJUBA, katerega osrednji cilj je obnovitev in ohranjanje mokrotnih travnikov na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, je dr. Tatjani Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU uspel izreden dosežek – uspešna gojitev in prenos več kot 120 osebkov barjanskega okarčka v Naravni rezervat Iški morost, kjer vesta zadnjih deset let ni bila več opažena. Aktivnosti projekta PoLJUBA so sicer usmerjene v izboljšanje razmer za številne ogrožene živalske in rastlinske vrste, vezane na ta življenjski prostor. V največji meri gre za neposredne ukrepe varstva narave ter odkupe ključnih zemljišč, saj je to osnova za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih avtohtonih vrst.

Barjanski okarcek
Foto: Janez Tarman

Nedavno je bil tako v okviru projektnih aktivnosti desetletje po lokalnem izumrtju v območju Naravnega rezervata Iški morost tja ponovno naseljen metulj barjanski okarček, ena izmed 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi. Do leta 1990 je vrsta raztreseno poseljevala celotno Ljubljansko barje, od leta 2001 dalje pa le še njegov jugovzhodni del. Površina življenjskega prostora barjanskega okarčka se je v zadnjih 18 letih zmanjšala za 92 %, velikost populacije pa za 75 %. Ta, v osrednji Sloveniji zadnja populacija, je ocenjena na približno 400–500 osebkov. Intenziviranje kmetijstva je glavni razlog za zmanjševanje razširjenosti vrste in izumiranje njenih populacij na Ljubljanskem barju v zadnjih dveh desetletjih.

Z namenom preprečitve izumrtja vrste v osrednji Sloveniji so v letu 2019 v okviru omenjenega projekta pričeli z gojenjem za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Sočasno je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje v upravljanje pridobil ključna zemljišča, na katerih z ustreznim gospodarjenjem (prostorsko in časovno prilagojeno košnjo ter odstranjevanjem lesne zarasti) izboljšujejo razmere za obstoj vrste.

Insektariji v Raziskovalni postaji Barje.

Strokovnjakinja za metulje dr. Tatjana Čelik je v juniju lanskega poletja pričela s procesom reintrodukcije. Iz narave je najprej odvzela 6 samic barjanskega okarčka, ki so jajčeca izlegla v posebej prilagojene insektarije v Raziskovalni postaji Barje. Raziskovalka je vse leto spremljala razvoj gosenic in jim zagotavljala optimalne življenjske pogoje. Med sredino maja in junija so se gosenice postopno zabubile, bube pa so prenesli v naravno okolje. 20 jih je bilo vrnjenih v izvorno populacijo, preostalih 154 pa naseljenih v območje Naravnega rezervata Iški morost, kjer je vrsta lokalno izumrla pred desetletjem, travniki pa so sedaj primerni za njen obstoj. V teh dneh se iz bub izlegajo še zadnji metulji.

Drugi del doselitev bo izveden v prihodnjem letu. Skupno nameravajo v naravo preseliti vsaj 240 bub, s katerimi bodo, poleg vzpostavitve nove lokalne populacije v Naravnem rezervatu Iški morost, obogatili tudi izvorno populacijo med Igom in Škofljico.

Reintrodukcija je osnovanje populacije v nekdanjem območju razširjenosti vrste s pomočjo človeka. Za barjanskega okarčka je bila prepoznana kot edini možen ukrep za preprečitev izumrtja vlagoljubnega ekotipa populacij vrste v Sloveniji. Je prvi poskus ponovne naselitve vrste metulja v Sloveniji in eden od manj številnih primerov v Evropi.

Ob tem izrednem dosežku je Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje poudaril, da tega ne bi mogli doseči brez odličnega sodelovanja vseh ključnih deležnikov tako na lokalnem kot državnem nivoju. Brez konstruktivnega sodelovanja kmetov, lastnikov zemljišč, občin in pristojnega Ministrstva za okolje in prostor ter seveda finančne podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije, takšnih rezultatov v tako kratkem času verjetno ne bi mogli doseči.

 

Komu zvoni? Koscu na Ljubljanskem barju …

V torek, 3.7. 2018 se je na Igu odvila novinarska konefernca, kjer je bil medijem predstavljen projekt PoLjuba – »Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja«. S projektom smo na DOPPSu pričeli že v januarju 2018.

Projekt se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in v manjšem delu iz nacionalnega proračuna in bo trajal do izteka leta 2021. Vodilni partner projekta je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, poleg DOPPS-a pa v njem sodelujeta tudi Zavod RS za varstvo narave in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. V projektu si bomo prizadevali za vzpostavljanje in ohranjanje ugodnega stanja treh habitatnih tipov, ene rastlinske ter sedmih živalskih vrst, določenih v Programu upravljanja območij Natura 2000.

Kosec Foto: Peter Buchner

Na DOPPSu bomo svoje projektne aktivnosti usmerili predvsem v vrsto kosec (Crex crex), kjer bomo z upravljanjem na celotni površini zavarovanega območja Iški morost skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice.

Kosec je zelo posebna vrsta, značilna za poplavljene, ekstenzivne travnike, kot so nekoč prevladovali na območju Ljubljanskega barja. Ker pa je takšnih travnikov čedalje manj in vse bolj prevladuje intenziviranje kmetijske prakse populacija kosca na barju močno upada. Pred 20 leti smo imeli na tem območju polovico vseh koscev v državi, letos pa je rekordno nizko leto, in smo našteli le 46 pojočih samcev, kar je 15% populacije izpred 20 let. Vzroki za takšen upad so znani: vse bolj napredujoče intenziviranje kmetijske prakse, predvsem izsuševanje barja, preoravanje travnikov v njive, intenziviranje travnikov, itd. in rezultat je zelo nesrečen graf, ki ga za kosca imamo.

Naše projektne aktivnosti bodo usmerjene v upravljanje na celotni površini zavarovanega območja, kjer bomo skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice. To bomo dosegali s prilagojeno košnjo in spravilom, z odstranjevanjem krhlike, z ročnim odstranjevanjem grmičevja ter z zatiranjem zlate rozge. Samo kakovost travnikov bomo izboljševali tudi s povečanjem vlažnosti, pri čemer bomo opremili osuševalne jarke z mikrozapornicami. S tem bomo izpolnili dva zelo pomembna cilja, in sicer veliko vlažnost v času vegetacije (z nameščanjem zapornic) in povečano nosilnost terena z začasno osušitvijo v času košnje in spravila (z umaknjenimi zapornicami). Pravo razmerje suhosti/vlažnosti bomo spremljali s pomočjo piezometrov (napravo za spremljanje nivoja vode), ki nam bodo pokazali učinkovitost naših ukrepov.

Na takšen način bomo pridobili znanje za nadaljnje upravljanje z območjem in z vlažnimi travniki na Barju nasploh, ter pomagali koscu in spremenili trend na grafu.