1. KOPS

V soboto, 31. januarja 2015, je v prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije potekal prvi Kongres obročkovalcev ptic Slovenije v organizaciji Slovenskega centra za obročkanje ptičev (SCOP) in Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS). Ob 88. letnici neprekinjene obročkovalske dejavnosti v Sloveniji so obročkovalci na skupnem srečanju izmenjali znanja in izkušnje.

Za privabljanje ptic se od leta 1982  poleg najlonskih mrež uporabljajo tudi zvočni posnetki. Foto: Vojko Havliček

Za privabljanje ptic se od leta 1982 poleg najlonskih mrež uporabljajo tudi zvočni posnetki.
foto: Vojko Havliček

88 let obročkanja ptic v Sloveniji

Zametki obročkovalske dejavnosti v Sloveniji sežejo že v leto 1909. Po ustanovitvi Ornitološkega observatorija leta 1926 se je z letom 1927 v Sloveniji začela organizirana obročkovalska dejavnost, ki neprekinjeno poteka vse do danes. Od ustanovitve observatorija je število obročkanih ptic in najdb ves čas naraščalo. Povečevalo se je predvsem na račun razvoja metodologije lova, ki se od leta 1972 izvaja izključno z najlonskimi mrežami. Sodobne tehnike pa naše znanje o pticah še dodatno bogatijo, saj omogočajo nove pristope k njihovemu označevanju ter natančnejše beleženje njihovih poti in usod.

Obročkovalska dejavnost že od samega začetka temelji na prostovoljnem delu usposobljenih sodelavcev, ki morajo pridobiti ustrezno dovoljenje. V letu 2013 je 51 obročkovalcev z obročki označilo kar 73.529 ptic, v zadnjih letih pa se na leto sicer obročka okoli 100.000 ptic. Po številu obročkanih ptic na obročkovalca, skoraj 2000, je Slovenija na drugem mestu med evropskimi državami.

1. Kongres obročkovalcev ptic Slovenije (KOPS) – ključno je sodelovanje

Kar 45 slovenskih obročkovalcev se je v soboto, 31. januarja 2015, srečalo na prvem kongresu (KOPS), ki sta ga SCOP in PMS organizirala v prostorih muzeja. Na kongresu so bile predstavljene številne obročkovalske dejavnosti v Sloveniji, vključno z novimi pristopi označevanja ptic, kot so telemetrija na repaljščici, GPS telemetrija na črni štorklji in sredozemskem vranjeku ter barvno označevanje pobrežnikov v Krajinskem parku Sečoveljske soline.
Srečanje je bilo odlična priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj na področju obročkanja ptic. Tovrstna skupna srečanja so odlična priložnost za sodelovanje in medsebojno dopolnjevanje znanj, ki lahko prispeva k razvoju te pomembne dejavnosti v Sloveniji.

Al Vrezec, strokovni vodja Slovenskega centra za obročkanje ptičev, o izzivih obročkanja ptic v Sloveniji: »Prizadevali si bomo, da bodo ta srečanja postala redna, delo obročkovalcev pa bo postalo še večji izziv tako za sedanje kot bodoče rodove, ki jih združuje skupna, sedaj zares že dolgoletna, tradicija.«

Najzanimivejše najdbe: (vrste in razdalje)
1999: kraljičica prvič ujeta v Sloveniji na Ljubljanskem barju
2000: kobilar Slovenija – Kongo: 6356 km
2006: krivokljun Rusija – Slovenija: 2528 km
2007: bela štorklja Slovenija – Južnoafriška republika: 7814 km
2007: ujet več kot 17 let star čižek, obročkan leta 1990, najstarejši v Evropi
2013: 25 let star labod grbec z nemškim obročkom iz leta 1988
2014: rubinasti slavec prvič v Sloveniji ujet v Ormožu

Podrobnejše informacije o obročkanju ptic v Sloveniji lahko preberete na spletni strani Slovenskega centra za obročkanje ptičev.

Razstava o sredozemskem vranjeku in varstvu slovenskega morja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije

V Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani je v Biološki vitrini četrtletja med 15.2. in 30.5.2014 na ogled razstava o sredozemskem vranjeku in varstvu slovenskega morja.

Poleg sredozemskega vranjeka in najnovejših izsledkov raziskav, ki potekajo v okviru projekta SIMARINE-NATURA, so na razstavi predstavljene tudi druge varstveno pomembne vrste slovenskega morja in njihova varstvena problematika. Na ogled je tudi kratki dokumentarni film o sredozemskem vranjeku produkcije EKOFILM.ORG.


Več o projektu SIMARINE-NATURA.