Kaj storimo če v naravi najdemo ptičjega mladiča

V zadnjih dveh tednih se na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije soočamo z veliko telefonskimi klici kaj lahko posamezniki storijo, ko na domačem vrtu ali sprehodu v naravi najdejo ptičjega mladiča.

Mladič cararja. Foto: Eva Žun

Pri številnih pticah ravno sedaj prihaja čas, ko bodo prvi mladiči že zapustili gnezda, vendar še niso sposobni letenja. Na tleh preživijo nekaj dni in v tem času se jim dokončno razvijejo letalna peresa. Starši jim medtem še kar nekaj časa prinašajo hrano in jih s klici opozarjajo na nevarnost.

Najdeni mladiči se tako zdijo nebogljeni, zapuščeni in potrebni pomoči. A največkrat temu ni tako, saj so njihovi starši v bližini in čakajo, da se umaknemo. Le tedaj bodo lahko naprej skrbeli za svoje mladiče. Ker ljudje tem mladičem želijo pomagati, jih vzamejo domov ali pa jih odnesejo v zavetišče. S tem pa dejansko naredijo več škode kot koristi, saj mladičem v ujetništvu nikoli ne moremo nuditi optimalne oskrbe, kakršne so deležni s strani svojih staršev.

Najbolje je, da najdenega mladiča pustimo tam, kjer je, in se čim prej umaknemo. Če ga ogrožajo plenilci (na primer mačke), ga postavimo na varnejše mesto (grm, drevo, živa meja, balkon, okenska polica). Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča.

Za nekatere vrste ptic je prednost, da čim prej zapustijo svoje gnezdo. Mnogi ljudje imajo napačno predstavo, da so gnezda varna, prijetna bivališča. Vendar plenilci v resnici pogosto z lahkoto najdejo gnezdo, polno glasnih mladičev, gnezdo pa je lahko za ptice tudi vir parazitarnih okužb. Starši zato mladiče vsak dan pridno hranijo od jutra do večera, da mladiči čim prej odrastejo in zapustijo gnezdo. Ko mladiči gnezdo zapustijo, se razkropijo naokoli, starši pa jih lahko vodijo vsak dan na drugo prenočišče, s čimer povečujejo verjetnost njihovega preživetja. Tudi če plenilec najde enega mladiča, ob tem ne pokonča še vseh ostalih, kot bi se zgodilo, če bi našel polno gnezdo.