Zvoki pomladi izginjajo

Predvsem spomladi, ko se vrnejo selivke, nam dneve popestri glasno petje številnih vrst ptic. Ste opazili, da v zadnjih letih ti napevi postajajo vse tišji in manj raznovrstni?

Zaradi vsesplošnega upada populacij ptic in sprememb v združbi zaradi globalnih podnebnih sprememb so se zvočne lastnosti v krajini spremenile, spremembe pa pričakujemo tudi v prihodnje. Večina novih raziskav kaže, da se spomladanski zvoki spreminjajo – v severni Ameriki in Evropi ptičji napevi ob zori postajajo tišji in manj raznovrstni.

Če nam zaskrbljujoče številke objavljene v Rdečem seznamu ogroženih vrst ptic niso odprle oči, nas bodo morda naša ušesa »pripeljala« do spoznanja, da je čas za spremembe. Vedno tišja pomlad opozarja na negativne spremembe v našem okolju, ki jih ne smemo ignorirati.

Spremembe zvočnih lastnosti krajine med drugimi raziskuje mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Univerze Vzhodna Anglija (UEA). Razvili so novo tehniko za prepoznavanje sprememb zvočnih lastnosti krajine in rekonstruirali zvočne posnetke za več kot 200.000 območij v zadnjih 25 letih. Uporabili so kombinacijo podatkov iz vsakoletnih popisov ptic opravljenih v Severni Ameriki in Evropi (tudi podatke Slovenskega indeksa ptic kulturne krajine, popisa, ki ga pri nas izvajamo že od leta 2007) in zvočnih posnetkov posameznih ptic v naravi.

Za rekonstrukcijo zgodovinskih posnetkov so uporabili zvočne posnetke s spletne podatkovne baze z napevi in oglašanjem ptic Xeno-canto in podatke zbrane med vsakoletnimi popisi.

Ugotovili so vsesplošen upad v zvočni raznovrstnosti in intenziteti zvočne krajine, ki so posledica sprememb in sestave skupnosti ptic, rezultati pa sovpadajo z upadom populacij ptic. Pomlad postaja vse tišja in tako je ključna povezava med človekom in naravo vedno bolj oskrunjena.

Ptičje petje je eno izmed ključnih zvokov v naravi, ki vpliva na izboljšanje našega počutja in vzpostavljanje ter ohranjanje naše povezave z naravo. Zaradi hitre urbanizacije, spremenjenih družbenih norm in vse več preživetega časa za raznimi elektronskimi napravami smo ljudje danes premalo v stiku z naravo.

»Zmanjševanje povezanosti človeka z naravo prispeva h globalni okoljski krizi. Če smo premalo v stiku z naravo, nam lahko zanjo postaja vseeno in posledično ne opazimo številnih groženj, ki bodo imele velik vpliv tudi na nas.« je povedala dr. Morrison, raziskovalka UEA.

Če groženj ne bomo prepoznali in se jih zavedali bomo težko uvajali spremembe s katerimi jih bomo odstranili ali vsaj omilili. Zato preživljajmo čas v naravi, bodimo pozorni na morebitne spremembe in opazujmo ptice, ki so odlični indikatorji stanja narave. Potrudimo se, da bo vsak posameznik po svojih močeh čim več prispeval k ohranjanju narave.

V Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic

Evropski rdeči seznam ogroženih ptic je pregled tveganja za izumrtje vsake izmed 544 prostoživečih vrst ptic v Evropi in sledi kategorijam in kriterijem rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). Glede na določitev stopnje ogroženosti vrste se oblikuje državna in mednarodna okoljska politika, sprejemajo ukrepi ter izvajajo akcije, ki so potrebne za ohranjanje posamezne vrste.

Število ogroženih in skoraj ogroženih vrst znotraj glavnih habitatnih  tipov v Evropi. Vir: Evropski rdeči seznam ogroženih ptic Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kmetijske površine in travišča (33), 28 na morske habitate, 13 na mokrišča, 9 na gozdne habitate, 9 na grmišča, 4 na ribnike in namakalne površine in 4 na skalnata območja.

Rezultati trenutnega Evropskega rdečega seznama ogroženih ptic kažejo, da je od 544 vrst ptic v Evropi 13 % ogroženih (71 vrst), 2 % pa kritično ogroženih (8 vrst).

Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kulturno krajino in travišča ter morske habitate. Upada tudi četrtina vrst, ki je vezana na gozdne habitate.

V zadnjih nekaj desetletjih je v Evropi upadla populacija vsake tretje vrste ptice.

Morske ptice, pobrežniki, race plovke in ujede so med najbolj ogroženimi skupinami z najhitrejšimi upadi populacij. Upadajo tudi populacije večine vrst škrjancev, strnadov in srakoperjev.

Glavni dejavniki, ki negativno vplivajo na populacije ptic po vsej Evropi so spremembe v rabi tal, intenzifikacija kmetijstva, hiter razvoj infrastrukture, prekomerna raba naravnih virov in onesnaževanje voda, globalne podnebne spremembe pa so dejavnik, ki razmere še dodatno zaostrujejo.

Ptice so odlični indikatorji, ki odražajo dejansko stanje narave, zato je zaskrbljujoče dejstvo, da v Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic, ogrožena pa je že vsaka osma vrsta ptice. Spremembe so nujne. Ne gre le za ohranjanje vrst in njihovih habitatov, ampak tudi za naše zdravje, družbo in ekonomijo, ki brez naravnih dobrin ne bo vzdržala. Pomembno je razumeti, da se v naravo splača vlagati.

Posameznik lahko pomaga na številne različne načine– vloži svoj čas, trud ali spremeni vsakodnevne navade. Vsaka dobra gesta šteje, pa če se zdi še tako nepomembna ali majhna.

»Hišni ljubljenčki« izumirajo!

2016_11_12_rdeci_seznam_banner

Letošnja posodobitev Rdečega seznama organizacije IUCN (Svetovna zveza za varstvo narave) prinaša zaskrbljujoče opozorilo o stiski nekaterih najbolj priljubljenih vrst ptic, »hišnih ljubljenčkov« katere sta lov in preprodaja pripeljala do skorajšnjega izumrtja v naravi.

Sivi žako (Psittacus erithacus), verjetno največja ikona in ena najbolj prepoznavnih ptic na svetu je na letošnjem seznamu zdrsnila iz kategorije RANLJIVA v kategorijo OGROŽENA. Ta inteligentna, karizmatična papiga, ki je vsem dobro poznana po neverjetni sposobnosti posnemanja človeškega glasu je ena najbolj priljubljenih vrst ptičjih »hišnih ljubljenčkov« po vsem svetu. Papiga je tako pogost prizor v trgovinah s hišnimi ljubljenčki, da bo marsikdo presenečen ko bo izvedel, da vrsti v naravi grozi izumrtje. V nekaterih Afriških državah, kjer vrsta domuje je njena populacija upadla za 90, ponekod celo za 99%!

Razmere so še bolj zaskrbljujoče v Aziji, kjer je kar 19 vrst ptic povzpelo v višjo kategorijo ogroženosti, 6 izmed njih v kategorijo KRITIČNO OGROŽENA, kar je zadnja kategorija pred izumrtjem. Vse te vrste so endemične za Indonezijo, kjer ima velik vpliv uničevanje tropskega gozdu, vendar je glavni povod v izumiranje teh vrst lokalno trgovanje ulovljenih ptic.

2016_11_12_liscki_kletka_gregorsubic

Ptice pevke pogosto pristanejo na trgu tudi na Balkanu in celo v Sloveniji. Na fotografiji so liščki na ulici Škodre, Albanija.
Foto: Gregor Šubic

Otoški endemiti se vračajo

Kljub temu letošnji Rdeči seznam prinaša nekaj spodbudnih novic iz oddaljenih otokov iz vsega sveta. Ptice, katerih območje razširjenosti zajema le otok ali arhipelag so med najbolj ogroženimi, ne zaradi njihovega majhnega območja razširjenosti, temveč zaradi slabe zmožnosti prilagoditve na nove grožnje, kot so naprimer novi plenilci (mačke, podgane). Prav zaradi tega predstavljajo velik delež današnjih izumrtji otoški endemiti.

Letošnja »poplava« vrst, katere so prešle v nižjo kategorijo ogroženosti kaže, da vložena energija in varstveni ukrepi izredno pomagajo otoškim populacijam. Med mnogimi vrstami je tudi azorski kalin (Pyrrhula murina), katerega populacija se je iz slabi 300 osebkov v 80-ih letih prejšnjega stoletja do danes potrojila!

Na svetu imamo 742 vrst ptic več!

BirdLife International je kot organ za ptice pri Rdečem seznamu letos končal drug in tudi zadnji taksonomski pregled ptic. Letošnji se je osredotočil na ptice pevke in je pripeljal do prepoznave 742 novih vrst ptic, večino katerih je pred tem predstavljalo podvrste drugih vrst. Danes tako na svetu poznamo 6.649 vrst ptic pevk, skupno število vrst ptic pa je tako preseglo mejo 11.000 in se je tokrat ustavilo pri 11.121.

Izmed vseh novih vrst ptic je 11% ogroženih. Trinajst je v času vpisa v Rdeč seznam že IZUMRLIH, mnoge izmed njih je to doletelo v zadnjih 50 letih.

»Na žalost prepoznava 700 »novih« vrst ptic ne pomeni, da gre pticam na svetu bolje,« razlaga Dr. Ian Burfield, koordinator za globalno znanost pri BirdLife International. »Medtem ko se naše znanje poglablja, se potrjujejo tudi naše skrbi: ne-trajnostno kmetijstvo, sečnja, tujerodne vrste in druge grožnje – kot naprimer nelegalno trgovanje z vrstami – še zmerom vodijo številne vrste proti izumrtju.«

Več informacij o posodobljenem Rdečem seznamu lahko najdete na spletni strani BirdLife Inaternational.