Kaj se dogaja s hribskim škrjancem nad Gojačami?

Populacija hribskega škrjanca Lullula arborea je zaradi izgube ustreznih habitatov pri nas v upadu. V obsredozemskem svetu so izgube habitatov predvsem posledica zaraščanja ekstenzivnih suhih travnikov in pašnikov, na Goričkem pa intenzifikacije kmetijstva.

Pozimi 2018/2019 je bila na 25 ha nad vasjo Gojače opravljena sečnja lesne zarasti v okviru projekta VIPava.

Njen namen je bil obnoviti življenjski prostor hribskega škrjanca, ki določeno mero drevja in grmovja sicer potrebuje za petje in posedanje, vendar pa izgine, ko se krajina preveč zaraste.

Pred sečnjo smo spomladi 2018 opravili kartiranje ptic, da ne bi s posegom napravili kakšne naravovarstvene škode. Na območju, predvidenem za posek, smo odkrili le en par hribskih škrjancev, in sicer na najbolj odprtem delu, ki je bil le skopo porasel z grmovjem in drevjem.

Območje Gojač. Foto: Pia Höfferle

In kakšno je bilo stanje v letu 2021?

Sredi aprila smo tam odkrili tri različne pare, kar je seveda spodbudna novica in kaže na to, da je bila najverjetneje res pretirana zaraščenost tista, ki je omejevala njihovo število.

Za dolgoročno vzdrževanje obnovljenega habitata hribskega škrjanca bo poskrbela Občina Ajdovščina; med najprimernejšimi metodami bi bila zagotovo paša koz, ki so znane po uspešnem zadrževanju razrasta lesne vegetacije.

Odziv na izjavo za javnost Občine Gornja Radgona

Dne 28. 6. 2021 je Občina Gornja Radgona podala pisno izjavo za javnost glede sečnje dreves na Mladinski ulici v Gornji Radgoni v okviru projekta »Kolesarska pot v mestu Gornja Radgona«. V izjavi za javnost so zapisali, da so se glede sečnje dreves posvetovali tudi z »Društvom za opazovanje ptic Slovenije«, kjer naj bi jim svetovali, da naj sečnje ne izvajajo pred 20. junijem.

Posvetovanje z našim društvom (DOPPS), na katerega se v izjavi za javnost sklicuje Občina Gornja Radgona, je neuraden telefonski pogovor župana občine z enim od zaposlenih na društvu. V kratkem telefonskem pogovoru, v katerem je župan poizvedoval o omejitvah sečnje dreves zaradi ptic, mu je zaposleni obrazložil, da se mora sečnja, če že je predvidena, zaradi gnezdenja ptic izvesti čim kasneje v koledarskem letu, pri čemer pa ni omenil nobenega konkretnega datuma. Zaposleni je dalje županu naročil, da naj naše društvo pisno zaprosi za izdajo strokovnega mnenja glede vpliva sečnje dreves na gnezdeče vrste ptic, česar pa občina vse do danes ni storila.

Na DOPPS-u želimo poudariti, da Občini Gornja Radgona nismo izdali nobenega uradnega strokovnega mnenja niti glede same sečnje dreves, niti glede vpliva sečnje na gnezdeče ptice. Občini nikakor nismo svetovali konkretnega datuma, kdaj naj se poseg opravi.

Zavedamo se, kako pomembno vlogo imajo zelene površine v urbanih okoljih, ne samo za blažitev vpliva podnebnih sprememb, ampak tudi za gnezdenje in življenje ptic in drugih živih bitij v mestih. S sečnjo dreves, kot jo je izvedla Občina Gornja Radgona, se ne strinjamo, prav tako pa tudi zavračamo njihove trditve, da smo jim za izvedbo posega podali strokovno mnenje.

Podrta drevesa v Občini Gornja Radgona. Foto: Oste Bakal