198 podpisnikov poziva k zelenemu okrevanju v kmetijstvu

198 političnih odločevalcev, podjetnikov, trgovinskih združenj, nevladnih organizacij in intelektualcev z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem za okolje med letoma 2009 in 2014 ter sedanjim predsednikom fundacije RISE in Foruma za prihodnost kmetijstva, na čelu, v posebni izjavi poziva k zelenemu okrevanju v kmetijstvu.

Izjava podpira EU strategijo za kmetijstvo (»Farm to fork strategy«) in Biodiverzitetno strategijo (»Biodiversity strategy«) kot načrta za trajnostno kmetijstvo ter prihaja en mesec pred glasovanjem Evropskega parlamenta in kmetijskih ministrov držav članic o bodoči Skupni kmetijski politiki (SKP). Za slednjo bo najverjetneje namenjenih skoraj 400 milijard evrov, kar predstavlja 32% celotnega proračuna Evropske unije.

Priba (Vanellus vanellus)
Foto: Jure Novak

Glasovanje bo odločalo o porabi denarja znotraj SKP v naslednjih sedmih letih. Z ozirom na njeno razsežnost pa bo tudi določilo, ali bo Evropska unija dejansko lahko dosegla zastavljene cilje Zelenega dogovora.

V izjavi nekdanji evropski komisar poziva k usmeritvi denarja evropskih davkoplačevalcev v oblikovanje ekološke odpornosti in k SKP, ki bo osredotočena na izvajanje načel Zelenega dogovora in z njim povezanih strategij. Le tako bomo kmetom pomagali pri prehodu na dolgoročni trajnostni model kmetovanja.

Več kot 3600 znanstvenikov: Evropska Skupna kmetijska politika mora prenehati z uničevanjem narave

Znanstveniki so podali nov deset-stopenjski načrt za reformo Skupne kmetijske politike in boj proti krizi biotske pestrosti in podnebni krizi

Znanstveniki iz celotne Evropske unije in tudi onkraj njenih meja zatrjujejo, da mora biti predlog Evropske komisije na temo Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020, z namenom zmanjšanja uničujočega posega na okolje, korenito spremenjen. Predlagajo deset nujnih ukrepov za reformo SKP: za varnost na področju dolgoročne preskrbe s hrano, varstva biotske pestrosti in blaženja podnebnih sprememb. V primeru njihovega sprejetja, bi rezultatsko usmerjeno in planetu prijazno kmetijstvo pričelo spreobračati uničevanje narave, ki je financirano z davkoplačevalskega denarja.

Med najbolj ogroženimi pticami v Evropi so prav tiste, ki gnezdijo v kulturni krajini. Na fotografiji je hribski škrjanec (Lullula arborea).
foto: Alen Ploj

Več kot 3600 znanstvenikov iz 63 različnih držav zatrjuje, da je trenutna SKP osrednja gonilna sila krize biotske pestrosti in podnebne krize. Prav tako se neustrezno loteva tudi socio-ekonomskih izzivov na podeželju. Pogoji za prejemanje plačil SKP so trenutno neprimerni: plačila SKP so nepravično razporejena in podpirajo prakse, ki povzročajo obsežno izgubo biotske pestrosti, podnebne spremembe ter degradacijo tal in zemljišč. Omenjeno je ključnega pomena ravno v času, ko se pogajamo za financiranje v naslednjem obdobju SKP (2021–2027), vzporedno z razpravami o proračunu EU po letu 2020 in vključno s tem, koliko denarja bo šlo za kmetijske subvencije in kakšni pogoji bodo veljali za prejemanje plačil. Trenutno obstaja grožnja, da nova SKP ogrozi evropski zeleni dogovor.

Vsebina ukrepov, ki jih predlagajo znanstveniki lahko za neosveščene zveni kot žargon EU politike, vendar so ti koraki bistveni za ohranitev narave v Evropi. To, kar navajajo znanstveniki, je recept za ekološki prehod kmetijstva. Da bi ga dosegli, pravijo, bi morala SKP prenehati s financiranjem uničevalnih kmetijskih praks – takoj prenehati s proizvodno vezanimi plačili in postopoma ukiniti neposredna plačila – ter znatno okrepiti podporo prehodu kmetov v sonaravno kmetijstvo. Znanstveniki med drugim tudi pozivajo, naj se 10% površin kmetijskih zemljišč nameni naravnim habitatom, kot so denimo mejice, cvetni pasovi ali ribniki. Kmetom bi bilo treba dodeliti tudi posebna sredstva za dejavnosti, ki so namenjene varstvu narave.

Znanstveniki izražajo zaskrbljenost, ker nacionalne vlade in Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta zmanjšujejo okoljske ambicije SKP, “da bi branili interese nekaj izbranih na račun mnogih”. Trenutno glavni dejavnik, ki določa, koliko dohodkovne podpore SKP dobi posamezen kmet, je velikost kmetijskega gospodarstva. Na račun tega, 80% tovrstnih plačil dobi 20% kmetov. To pomeni, da so kmetje vpeti v sistem, v katerem tisti z največ zemljišč dobijo večino denarja – ne glede na sonaravnost njihovega kmetovanja. Nedavno objavljen prispevek v časopisu New York Times je že razkril, kako SKP služi ozko usmerjenim, nacionalnim, oligarhičnim in kmetijsko-industrijskim interesom, neposredno celo koristi češkemu predsedniku vlade, milijarderju Andreju Babišu.

Izjavo znanstvenikov pozdravlja tudi Harriet Bradley, sodelavka na področju za kmetijsko politiko v organizaciji BirdLife Europe in dodaja:

»Nujen poziv s strani več tisoč znanstvenikov je brez primere in prihaja ravno ob pravem času. Ministri za kmetijstvo v posameznih državah in številni evropski poslanci še naprej zanemarjajo znanost in v povezavi s kmetijskimi subvencijami aktivno slabijo prizadevanja na področju varstva okolja. Strmeti bi morali k ravno nasprotnim interesom. Subvencionirati bi morali le okolju prijazno kmetovanje. Popolnoma nesmiselno je, da se javni denar porablja za uničevanje narave. Več kot 3600 znanstvenikov upravičeno poudarja, da je predlog Komisije o Skupni kmetijski politiki recept za katastrofo. SKP resnično potrebuje tri ključne stvari za obnovo narave: prostor za naravo v kmetijski krajini, denar za varstvo narave ter za kmete pravičen prehod do okolju prijaznega kmetovanja.«

Za ohranitev naglo izginjajočih travniških vrst ptic in metuljev so v Sloveniji potrebni hitri in ambiciozni ukrepi

Objavljeno strokovno stališče DOPPS in DPOMS do prihodnje kmetijske politike

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS) sta danes objavila stališče do Skupne kmetijske politike po letu 2020 v Sloveniji s predlogi za reševanje problematike izginjanja travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. Stališče je nastalo kot odgovor na uradni opomin Republiki Sloveniji, ki ga je julija lani Evropska komisija izdala zaradi kritičnega stanja travniških vrst ptic in metulja barjanskega okarčka.

Namen stališča, ki je naslovljeno na pristojni okoljski in kmetijski ministrstvi in Evropsko komisijo, je izpostaviti strokovne rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja travniških in drugih vrst ptic in metuljev. Ključni razlogi za njihovo izginjanje so namreč povezani z uničevanjem njihovih bivališč. To je na nekaterih območjih posledica intenziviranja kmetijstva (spreminjanje travišč v gnojene in večkrat letno košene travnike, preoravanje travnikov v njive, pretirana paša in izsekavanje mejic) in deloma urbanizacije. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji pa je ključni problem tudi zaraščanje zaradi opuščanja kmetovanja.

Blaž Blažič, varstveni ornitolog DOPPS: »Naglo in obsežno izginjanje populacij ptic kmetijske krajine, s katerim se v Sloveniji soočamo v zadnjih letih je še posebej prizadelo travniške vrste. Razsežnosti problema so na nekaterih območjih postale že tako kritične, da pričakujemo, da bodo v naslednjem desetletju ali dveh nekatere vrste kot gnezdilke v Sloveniji izginile. Populacije ptic naglo izginjajo tudi na nekaterih območjih Natura 2000, ki so bila ciljno opredeljena prav za ohranjanje ključnih populacij teh vrst.«

dr. Tatjana Čelik, predstavnica DPOMS: »Strokovnjaki za metulje in druge vrste žuželk v zadnjih letih z zaskrbljenostjo spremljajo zmanjševanje njihovih populacij v traviščnih ekosistemih. Metulj barjanski okarček je v zadnjih petih letih izginil s treh posebnih ohranitvenih območij Natura 2000 v osrednji Sloveniji, v preostalem, največjem od njih (Ljubljansko barje), pa se je v zadnjih 18 letih velikost populacije zmanjšala za 75 %, bivališče vrste pa za 92 %. Če želimo takšne vrste ohraniti, so potrebni takojšni in bistveno bolj ambiciozni ukrepi, kot jih je Slovenija izvajala do sedaj.«

Strokovnjaki za ptice in metulje so v stališču izpostavili tri krovne cilje za izboljšanje stanja biotske pestrosti na območju Slovenije in za ciljne ukrepe na območjih Natura 2000. Vsak cilj nato vključuje več podrobnih usmeritev za pripravo posameznih instrumentov kmetijske politike, ki bi jih bilo treba uveljaviti v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027.

Več informacij:
Blaž Blažič, DOPPS, 070 713 978, blaz.blazic@dopps.si
Nika Kogovšek, DPOMS, 031 253 701, kogovsek.nika@gmail.com

Več kot 2.500 znanstvenikov s podpisi pritrjuje: »Intenzivno kmetijstvo nam uničuje naravo!«

Populacije ptic, sesalcev, plazilcev, dvoživk in žuželk po vsej Evropi so v strmem upadu zaradi škodljivih praks intenzivnega kmetijstva. Evropski vodilni znanstveniki zato pozivajo Evropsko unijo k reformi trenutno uničujoče skupne kmetijske politike (SKP) in posledično k zaustavitvi njenega, pogosto nepovratnega, izkoreninjanja narave.

Organizacije celotne Evrope in širše, ki jih zastopa 2.500 znanstvenikov so se danes prvič z odprtim pismom obrnile na Evropski parlament. V pismu poudarjajo skupno znanstveno spoznanje, da je vedno večja izguba biodiverzitete močno povezana z intenziviranjem kmetijstva ter dodajajo naj Evropska unija kmetijsko politiko, trenutno ključno gonilno silo uničevanja narave, v bodoče prilagodi podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti.

Državljani Evropske unije trenutno preko davkov plačujejo skoraj 60 milijard evrov za potrebe izplačil subvencij v okviru skupne kmetijske politike, ki po večini financirajo intenzivno in industrijsko kmetijstvo. Tovrsten model kmetovanja pa neposredno vodi do izgube biotske raznovrstnosti, onesnaženja vode in zraka, prekomernega črpanja vode, drastičnega povečanja uporabe pesticidov in prispeva k podnebni krizi.

V pismu znanstveniki soglašajo, da je omenjeni način kmetovanja privedel do strmega upada evropskih populacij ptic kmetijske kulturne krajine. Slednji je bil med letoma 1980 in 2015 namreč več kot 55 %. Podobni trendi so bili zaznani tudi pri drugih živalskih in rastlinskih vrstah, ki so vezane na kmetijsko krajino. V naravnih rezervatih Nemčije je bil v 27 letih zabeležen 76 % upad populacij žuželk. Omenjeni trendi so skrb vzbujajoči, saj so manj številčne obstoječe populacije bolj ranljive za izumrtje. Kot ključne vzroke za upad biotske pestrosti v kmetijski krajini, znanstveniki izpostavljajo odstranjevanje nekaterih krajinskih elementov (npr. mejic in dreves), uporabo pesticidov, širjenje namakalnih sistemov in izgubo pašnikov.

V podporo pismu Harriet Bradley, sodelavka za področje kmetijske politike, BirdLife Europe, pravi: »Znanstveni dokazi govorijo sami po sebi – intenzivno kmetijstvo ubija naravo. Če skupna kmetijska politika ne bo celostno spremenjena – če ne bomo naredili prostora za naravo – potem bodo obljube Zelenega sporazuma za Evropo v povezavi z biodiverziteto in podnebjem samo prazne besede na še enem dodatnem papirju.«

Kampanja Living land

Obstoječi sistem kmetijstva v Evropski uniji uničuje naše okolje in podnebje, desetka biotsko pestrost, škoduje javnemu zdravju in zapostavlja tako majhne in srednje velike kmete kot tudi podeželske skupnosti. Glavna poganjalka tega sistema je Skupna kmetijska politika – ena od najstarejših, najbolj vplivnih, največkrat razpravljanih in najbolj dragih politik Evropske unije (EU).

Sporočimo Evropski komisiji, da Skupna kmetijska politika potrebuje temeljito reformo!

Evropska komisija trenutno pripravlja reformo Skupne kmetijske politike (SKP), kar bo odločilno vplivalo na prihodnost evropskega sistema kmetijstva in prehrane. V ta namen so pričeli z obsežnim spletnim javnim posvetovanjem o prihodnosti SKP, na katerem lahko sodeluje vsak od nas. Ukrepati moramo zdaj ter poslati jasno sporočilo:

Nova Skupna kmetijska politika mora biti:

  • pravična do kmetov in podeželskih skupnosti,
  • okoljsko trajnostna – zagotoviti mora čist zrak in vodo, zdrava tla in ohranjeno naravo,
  • zdrava – zagotavljati mora kakovostno in zdravo hrano ter blaginjo vseh ljudi, in
  • odgovorna do podnebja in trajnostnega razvoja na svetovni ravni.

Kako lahko pomagate nevladne organizacije in podjetja?

  1. Podprite kampanjo Living land z objavo logotipa vaše organizacije na spletni strani kampanje.

Kako lahko pomagate posamezniki?

V okviru javnega posvetovanja je Evropska komisija zainteresirani javnosti zastavila nekaj vprašanj. Da bi olajšali vaše sodelovanje, so naši strokovnjaki predlagali odgovore, ki najbolje zagovarjajo trajnostno in pravično prihodnost SKP. S spodnjim obrazcem boste vaše ime, e-naslov in te odgovore poslali neposredno Evropski komisiji ter tako pomembno prispevali k rezultatom javnega posvetovanja.


NAJLEPŠA HVALA!

2. maja 2017 smo Evropski komisiji poslali močno sporočilo: evropska kmetijska politika potrebuje temeljito reformo! V okviru največjega javnega posvetovanja o prihodnosti kmetijske politike doslej, nas je to sporočilo poslalo kar 258.708 državljanov in 600 organizacij. Najlepša hvala vsem za podporo!

Aktualne informacije lahko spremljate na spletni strani kampanje Living land.

Kvalitetna hrana in kvalitetno kmetijstvo – zdaj!

V ponedeljek je več kot 150 evropskih in nacionalnih nevladnih organizacij s podpisom skupne izjave pozvalo k obsežni reformi evropske kmetijske politike. Dogodek je sovpadel s pomembno sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se je je udeležil tudi slovenski kmetijski minister. DOPPS je ministru ob tej priložnosti poslal odprto pismo. Skupno izjavo je podpisalo tudi sedem nevladnih organizacij iz Slovenije.

“Verjamemo, da je obstoječi evropski sistem kmetijstva in prehrane pokvarjen in da deluje za interese peščice na škodo večine državljanov, kmetov in planeta,” smo v skupni izjavi zapisale nevladne organizacije in pozvale k obsežni reformi evropske kmetijske politike, ki je okoljsko in socialno nevzdržna.

Nevladne organizacije smo pred sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, na katerem so kmetijski ministri iz držav članic EU razpravljali o prihodnosti evropske kmetijske politike, s skupno izjavo opozorile na nevzdržnost obstoječega kmetijskega sistema, ki s številnimi ukrepi uničuje okolje, ogroža javno zdravje, pospešuje propadanje obrobnih podeželskih območij in prispeva k podnebnim spremembam.

Škodljiva in neučinkovita kmetijska politika

Kljub nizu preteklih reform je očitno, da Skupna kmetijska politika, ki ji je trenutno namenjenih 38 % proračuna EU in več kot 55 milijard EUR letno, ne uspe učinkovito reševati sodobnih izzivov kmetijskega sektorja in podeželja. Kmetje so zato soočeni s popačeno in izkrivljeno izbiro med bankrotom ali nadaljno intenzifikacijo. Tisti kmetje, ki izvajajo verodostojne alternativne prakse, kot je ekološko kmetijstvo, pa zaradi favoriziranja obstoječih intenzivnih praks ostajajo na obrobju.

Nevladne organizacije smo zato mnenja, da mora EU izvesti korenito reformo Skupne kmetijske politike in z njo povezanih politik. Nujno potrebujemo sistem, ki bo pravičnejši, trajnosten in prožen ter oblikovan v skladu z naslednjimi načeli:

  • Pravični in raznoliki ekonomski sistemi kmetijstva in prehrane,
  • Zdravo okolje in sistem kmetijstva in prehrane, ki spoštuje dobrobit živali,
  • Podpora zdravju in blaginji državljanov,
  • Prehranska politika, ki je odgovorna do javnosti in temelji na participativnem upravljanjem, opolnomočenju državljanov in demokraciji.

Skupno izjavo je podpisalo tudi sedem slovenskih organizacij: DOPPS, Drušvo Dinaricum, Gibanje TRS, Inštitut za trajnostni razvoj, NEC Cerknica, Umanotera in Zavod Svibna.

Odprto pismo kmetijskemu ministru mag. Dejanu Židanu

Na DOPPS smo v preteklem tednu na kmetijsko ministrstvo poslali tudi odprto pismo. V njem ministra pozivamo, da na zgoraj omenjeni seji Sveta EU in tekom procesa oblikovanja nove kmetijske politike zagovarja spremenjeno, resnično trajnostno in sodobno politiko, ki bo podpirala tiste, ki pridelujejo zdravo hrano v sožitju z naravo. Odgovora na naše pismo zaenkrat še nismo prejeli.

Izjava nevladnih organizacij o reformi evropske kmetijske politike (slovenski prevod)

Odprto pismo DOPPS za kmetijskega ministra, mag. Dejana Židana – Razprava o prihodnosti evropske kmetijske politike

 

 

 

Stop netrajnostni bioenergiji!

Civilna družba je te dni vendarle dobila priložnost, da tudi uradno izrazi svoje mnenje o trajnosti vseh oblik bioenergije. Evropska komisija je namreč v februarju odprla javno posvetovanje o politiki EU na tem področju v obdobju od leta 2020 do 2030, ki se je zaključilo včeraj. DOPPS je skupaj z drugimi evropskimi BirdLife partnerji poudaril dejstvo, da trenutna raba bioenergije v Evropski uniji ni trajnostna, zato je nujno potrebno oblikovati nove ukrepe in izboljšati zakonodajo.

Partnerji BirdLife International smo ene od prvih nevladnih organizacij v Evropi, ki opozarjamo na nevarnosti, izhajajoče iz vse večje rabe bioenergije (tj. energije, ki je pridoblena iz različnih bioloških snovi, ki še niso bile podvržene procesu fosilizacije). Trajnostno pridobljena bioenergija ima sicer pomembno vlogo pri prehodu na obnovljive in bolj učinkovite vire energije v Evropi, vendar lahko povečanje uporabe biomase za energijo povzroči veliko okoljsko škodo preko neposrednih in posrednih spremembah rabe tal, izgube biotske pestrosti in spremembah v upravljanju z gozdovi.

Politika EU je na tem področju krenila v zelo napačno smer.

Najvišja okoljska tveganja so v proizvodnji bioenergije povezana z uporabo poljščin in dreves, saj to povečuje pritiske na kmetijska zemljišča in gozdove. BirdLife Europe zato poziva k popolni izključitvi teh virov iz proizvodnje bioenergije, ki naj se namesto tega osredotoči na rabo ostankov v kmetijski in gozdarski proizvodnji, bioloških odpadkov in gnoja.

Ariel Brunner, vodja skupine za javne politike pri BirdLife Europe: “Proizvodnja in raba bioenergije je v Evropski uniji krenila v zelo napačno smer. Namesto pametne rabe odpadnih snovi javne poltike podpirajo vse od izsekavanja gozdov do prisvajanja zemljišč in spreminjanja naravnih travišč v intenzivne monokulture. Čas je za fundamentalne spremembe.”

BirdLife zato skupaj z drugimi evropskimi nevladnimi organizacijami poziva Evropsko unijo, da v politike in zakonodajo na področju podnebnih sprememb in energetike vključi štiri ključne nadzorne ukrepe:

  • Rabo biomase za proizvodnjo energije je potrebno omejiti na raven, ki še omogoča njeno trajnostno rabo,
  • Zagotoviti je potrebno učinkovito in optimalno rabo virov biomase, ki je v skladu s principom kaskadne rabe,
  • Zagotoviti je potrebno zmanjšanje emisij in uvesti pravilno izračunavanje vseh emisij, ki nastanejo pri proizvodnji in rabi bioenergije,
  • Vpeljati je potrebno celovite in zavezujoče okoljske in socialne trajnostne kriterije.

Več o našem delu in stališčih na tem področju si lahko preberete na spletni strani BirdLife Europe (v angleščini).

Programi razvoja podeželja – bodo resnično prispevali k varstvu evropske naravne dediščine?

V ponedeljek, 15. septembra, je v Bruslju potekala konferenca o prispevku novih Programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 k doseganju ciljev varstva narave in okolja v Evropski uniji (EU). Na dogodku, ki so ga organizirale vodilne okoljske nevladne organizacije v Bruslju BirdLife Europe, CEEweb in EEB ter romunska Fundatia ADEPT, so se srečali predstavniki nevladnih in vladnih organizacij iz več kot 15 držav, med katerimi je bil tudi DOPPS.

Kulturna krajina

Kako dolgo se bo tradicionalna, ekstenzivna kulturna krajina še lahko upirala pritiskom škodljivih ukrepov kmetijske politike?
foto: Franc Bračko

Tekom letošnje jeseni je dogajanje na področju kmetijske in gozdarske politike v Evropi še posebno barvito. Programi razvoja podeželja, ki jih morajo države članice pripraviti po reformi Skupne kmetijske politike, so v zaključnih fazah priprave in sprejemanja. To so pomembni dokumenti, na podlagi katerih bodo v prihodnjih šestih letih kmetje in organizacije, ki delujejo na podeželju, lahko pridobile sredstva za ukrepe kot so blaženje vpliva kmetijstva na okolje, investicije v kmetijstvo in gozdarstvo, podpora razvoju podeželskega gospodarstva in izboljšanje socialne strukture.

Razvoj podeželja zadnje upanje za podporo upadajoči biotski pestrosti kmetijske kulturne krajine

Reforma Skupne kmetijske politike (SKP) v EU, ki je bila sprejeta lansko leto, kljub načelni odločitvi za njeno »ozelenitev«, ni izpolnila pričakovanj, da bo uspela zaustaviti trend vse hitrejšega izginjanja biotske pestrosti na evropskem podeželju. Zato je še toliko več pozornosti namenjene razvoju podeželja, ki je eden od ključnih stebrov SKP. Nujno je namreč, da so programi razvoja podeželja v državah članicah zasnovani tako učinkovito, da bodo javna sredstva resnično porabljena za ukrepe, ki bodo v naslednjih letih prinesli opazne rezultate.

Kljub temu vsebina predlaganih ukrepov v številnih državah ni obetavna. Tudi v Sloveniji je več resnih razlogov za zaskrbljenost, saj je v preteklem letu in pol priprav vse več dobrih naravovarstvenih ukrepov izginilo iz osnutka nacionalnega dokumenta. Žal je prostora za izboljšave zdaj ostalo zelo malo, saj je proces sprejemanja v zaključnih fazah, ko potekajo pogajanja med Evropsko komisijo in državami članicami.

Ariel Brunner, vodja enote za politiko EU pri BirdLife Europe, je v zaključnem govoru na konferenci poudaril, da se, medtem ko se je na političnem parketu izgubila še ena priložnost, biotski pestrosti v kulturni krajini izteka čas. Izgubili smo že več kot 50 odstotkov populacij nekdaj pogostih gnezdilk kmetijske kulturne krajine, na nekaterih območjih pa so populacije evropskih metuljev upadle za več kot 70 odstotkov. A še več – čas se izteka tudi za majhne, tradicionalne družinske kmetije, ki na evropskem podeželju hitro izumirajo. Skupaj z njimi pa tudi pomembno znanje o tradicionalni rabi in kmetovanju, ki je ustvarilo krajino, kot jo v Evropi poznamo danes, je še prepričan Brunner.

 
Več o reformi Skupne kmetijske politike (v angleščini).