Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-2027

Na povabilo k sodelovanju v javni razpravi o predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027, ki je v letošnjem letu potekala dvakrat – med 2. 7. in 15. 8. 2021 (1. verzija osnutka) ter med 4. 11. in 25. 11. 2021 (2. verzija osnutka), smo se odzvali tudi na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Naše komentarje in predloge za izboljšavo dokumenta v sklopu obeh javnih obravnav si lahko preberete v spodaj pripetih dokumentih.

Poziv za transparentnost pri odločanju o porabi največjega deleža proračuna EU

Včeraj je 26 nevladnih organizacij na predstavnike glavnih institucij Evropske unije naslovilo pismo, v katerem pozivajo k transparentnosti dogovarjanj v povezavi s Skupno kmetijsko politiko (SKP) po letu 2020. V pismu opozarjajo, da je bodoča SKP ključna za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora, Strategije “od vil do vilic” in Biodiverzitetne strategije in da bi pogajanja med institucijami Evropske unija morala biti bolj odprta in dostopna širši javnosti.

Transparentnost v procesu Skupne kmetijske politike – v angleščini (pdf)

Evropski parlament in kmetijski ministri držav članic so naravi obrnili hrbet

Pozno sinoči so kmetijski ministri držav članic Evropske unije sprejeli stališče o bodoči Skupni kmetijski politiki EU (SKP). Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali tudi o predlogu SKP, ki je bil kljub številnim kritikam s strani znanstvenikov, državljanov in okoljevarstvene skupnosti odobren z veliko podporo.

»Svet in parlament sta s tem napovedala vojno evropskemu zelenemu dogovoru. Namesto da bi na stotine tisoč kmetijam pomagali pri prehodu v podnebju in naravi prijazno kmetovanje, bomo škodljiv sistem subvencij iz preteklosti podpirali tudi v bodoče in to z davkoplačevalskim denarjem. Ker se trenutnih okoljskih problemov, kot so denimo podnebna kriza, suša in množična smrtnost žuželk, ne da rešiti na tovrsten način, se bomo še naprej borili proti temu katastrofalnemu reformnemu dogovoru, poslanci Evropskega parlamenta pa imajo še vedno možnost, da reformo zavrnejo v petek.«

Nekaj okoljsko ambicioznih predlogov, ki jih je kmetijska ministrica Julia Klöckner predstavila nemškemu predsedstvu Sveta, je bilo nato prek pogajanj močno oslabljenih. Zaradi strahu pred konflikti z različnimi interesnimi skupinami so poiskali najnižji skupni imenovalec – na račun narave in podnebja. S tem se je zmanjšala možnost po pomoči nekaterim že tako ogroženim skupinam organizmov, kot so opraševalci in ptice. Vrste in površine habitatov sicer po vsej Evropski uniji upadajo z osupljivo hitrostjo. Slednje je ta teden ponovno poudarilo poročilo Evropske agencije za okolje.

Priba (Vanellus vanellus) Foto: Jure Novak

Ministrica Julia Klöckner je za ukrepe v sklopu t. i. eko shem sicer uveljavila minimalni proračun v višini 20%, vendar brez natančne določitve učinkovitosti ukrepov. V najslabšem primeru naj bi začeli veljati šele leta 2024, kar pa je za preobrat v kmetijski politiki premalo in mnogo prepozno. Hkrati že obstajajo namigi, vključno z razpletom glasovanja v Evropskem parlamentu, da bodo te sheme prisiljene izpolnjevati ekonomske cilje in bi lahko slepo subvencionirale tehnologije (npr. tehnologije preciznega kmetovanja), katerih vplivi na okolje so v celoti odvisni od tega, kako in za kaj se jih uporablja.

Glasovanje o drugih spremembah v dokumentaciji se nadaljuje do petka. Sedaj upamo, da bodo poslanci Evropskega parlamenta vsaj v naslednjih dneh pri končnem glasovanju izkoristili priložnost in kmetijsko politiko jasno povezali s cilji zelenega dogovora in pariškega podnebnega sporazuma. O ustreznih predlogih (AM1199 in AM808) naj bi sicer glasovali to sredo, vendar je končni dogovor treba oceniti kot celoten paket, predvsem v povezavi z njegovo zmožnostjo prispevati ali spodkopati zeleni dogovor EU.

»V času, ko odločevalci trdijo, da pri svojih odločitvah vedno bolj poslušajo znanost, so poslanci Evropskega parlamenta naravi zadali hladen poljub smrti. SKP financira iztrebljanje narave po Evropi. Parlament pa je sedaj izglasoval, da ji nameni še dodatnih 400 milijard evrov davkoplačevalskega denarja – s svojim škandaloznim manevrom je omogočil, da je bilo glasovanje nepričakovano in v zadnjem hipu prestavljeno na en dan prej. Evropski poslanci tako niso imeli časa, da bi opravili svojo demokratično dolžnost. Znanstveniki so dogovor obsodili. Poslanci pa imajo še vedno čas, da premislijo o tem škodljivem predlogu ter namesto intenzivnim kmetijskim lobijem prisluhnejo državljanom Evropske unije, ki so jih izvolili.«

Sporočilo za javnost, 21.10.2020

198 podpisnikov poziva k zelenemu okrevanju v kmetijstvu

198 političnih odločevalcev, podjetnikov, trgovinskih združenj, nevladnih organizacij in intelektualcev z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem za okolje med letoma 2009 in 2014 ter sedanjim predsednikom fundacije RISE in Foruma za prihodnost kmetijstva, na čelu, v posebni izjavi poziva k zelenemu okrevanju v kmetijstvu.

Izjava podpira EU strategijo za kmetijstvo (»Farm to fork strategy«) in Biodiverzitetno strategijo (»Biodiversity strategy«) kot načrta za trajnostno kmetijstvo ter prihaja en mesec pred glasovanjem Evropskega parlamenta in kmetijskih ministrov držav članic o bodoči Skupni kmetijski politiki (SKP). Za slednjo bo najverjetneje namenjenih skoraj 400 milijard evrov, kar predstavlja 32% celotnega proračuna Evropske unije.

Priba (Vanellus vanellus)
Foto: Jure Novak

Glasovanje bo odločalo o porabi denarja znotraj SKP v naslednjih sedmih letih. Z ozirom na njeno razsežnost pa bo tudi določilo, ali bo Evropska unija dejansko lahko dosegla zastavljene cilje Zelenega dogovora.

V izjavi nekdanji evropski komisar poziva k usmeritvi denarja evropskih davkoplačevalcev v oblikovanje ekološke odpornosti in k SKP, ki bo osredotočena na izvajanje načel Zelenega dogovora in z njim povezanih strategij. Le tako bomo kmetom pomagali pri prehodu na dolgoročni trajnostni model kmetovanja.

Več kot 3600 znanstvenikov: Evropska Skupna kmetijska politika mora prenehati z uničevanjem narave

Znanstveniki so podali nov deset-stopenjski načrt za reformo Skupne kmetijske politike in boj proti krizi biotske pestrosti in podnebni krizi

Znanstveniki iz celotne Evropske unije in tudi onkraj njenih meja zatrjujejo, da mora biti predlog Evropske komisije na temo Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020, z namenom zmanjšanja uničujočega posega na okolje, korenito spremenjen. Predlagajo deset nujnih ukrepov za reformo SKP: za varnost na področju dolgoročne preskrbe s hrano, varstva biotske pestrosti in blaženja podnebnih sprememb. V primeru njihovega sprejetja, bi rezultatsko usmerjeno in planetu prijazno kmetijstvo pričelo spreobračati uničevanje narave, ki je financirano z davkoplačevalskega denarja.

Med najbolj ogroženimi pticami v Evropi so prav tiste, ki gnezdijo v kulturni krajini. Na fotografiji je hribski škrjanec (Lullula arborea).
foto: Alen Ploj

Več kot 3600 znanstvenikov iz 63 različnih držav zatrjuje, da je trenutna SKP osrednja gonilna sila krize biotske pestrosti in podnebne krize. Prav tako se neustrezno loteva tudi socio-ekonomskih izzivov na podeželju. Pogoji za prejemanje plačil SKP so trenutno neprimerni: plačila SKP so nepravično razporejena in podpirajo prakse, ki povzročajo obsežno izgubo biotske pestrosti, podnebne spremembe ter degradacijo tal in zemljišč. Omenjeno je ključnega pomena ravno v času, ko se pogajamo za financiranje v naslednjem obdobju SKP (2021–2027), vzporedno z razpravami o proračunu EU po letu 2020 in vključno s tem, koliko denarja bo šlo za kmetijske subvencije in kakšni pogoji bodo veljali za prejemanje plačil. Trenutno obstaja grožnja, da nova SKP ogrozi evropski zeleni dogovor.

Vsebina ukrepov, ki jih predlagajo znanstveniki lahko za neosveščene zveni kot žargon EU politike, vendar so ti koraki bistveni za ohranitev narave v Evropi. To, kar navajajo znanstveniki, je recept za ekološki prehod kmetijstva. Da bi ga dosegli, pravijo, bi morala SKP prenehati s financiranjem uničevalnih kmetijskih praks – takoj prenehati s proizvodno vezanimi plačili in postopoma ukiniti neposredna plačila – ter znatno okrepiti podporo prehodu kmetov v sonaravno kmetijstvo. Znanstveniki med drugim tudi pozivajo, naj se 10% površin kmetijskih zemljišč nameni naravnim habitatom, kot so denimo mejice, cvetni pasovi ali ribniki. Kmetom bi bilo treba dodeliti tudi posebna sredstva za dejavnosti, ki so namenjene varstvu narave.

Znanstveniki izražajo zaskrbljenost, ker nacionalne vlade in Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta zmanjšujejo okoljske ambicije SKP, “da bi branili interese nekaj izbranih na račun mnogih”. Trenutno glavni dejavnik, ki določa, koliko dohodkovne podpore SKP dobi posamezen kmet, je velikost kmetijskega gospodarstva. Na račun tega, 80% tovrstnih plačil dobi 20% kmetov. To pomeni, da so kmetje vpeti v sistem, v katerem tisti z največ zemljišč dobijo večino denarja – ne glede na sonaravnost njihovega kmetovanja. Nedavno objavljen prispevek v časopisu New York Times je že razkril, kako SKP služi ozko usmerjenim, nacionalnim, oligarhičnim in kmetijsko-industrijskim interesom, neposredno celo koristi češkemu predsedniku vlade, milijarderju Andreju Babišu.

Izjavo znanstvenikov pozdravlja tudi Harriet Bradley, sodelavka na področju za kmetijsko politiko v organizaciji BirdLife Europe in dodaja:

»Nujen poziv s strani več tisoč znanstvenikov je brez primere in prihaja ravno ob pravem času. Ministri za kmetijstvo v posameznih državah in številni evropski poslanci še naprej zanemarjajo znanost in v povezavi s kmetijskimi subvencijami aktivno slabijo prizadevanja na področju varstva okolja. Strmeti bi morali k ravno nasprotnim interesom. Subvencionirati bi morali le okolju prijazno kmetovanje. Popolnoma nesmiselno je, da se javni denar porablja za uničevanje narave. Več kot 3600 znanstvenikov upravičeno poudarja, da je predlog Komisije o Skupni kmetijski politiki recept za katastrofo. SKP resnično potrebuje tri ključne stvari za obnovo narave: prostor za naravo v kmetijski krajini, denar za varstvo narave ter za kmete pravičen prehod do okolju prijaznega kmetovanja.«

Za ohranitev naglo izginjajočih travniških vrst ptic in metuljev so v Sloveniji potrebni hitri in ambiciozni ukrepi

Objavljeno strokovno stališče DOPPS in DPOMS do prihodnje kmetijske politike

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS) sta danes objavila stališče do Skupne kmetijske politike po letu 2020 v Sloveniji s predlogi za reševanje problematike izginjanja travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. Stališče je nastalo kot odgovor na uradni opomin Republiki Sloveniji, ki ga je julija lani Evropska komisija izdala zaradi kritičnega stanja travniških vrst ptic in metulja barjanskega okarčka.

Namen stališča, ki je naslovljeno na pristojni okoljski in kmetijski ministrstvi in Evropsko komisijo, je izpostaviti strokovne rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja travniških in drugih vrst ptic in metuljev. Ključni razlogi za njihovo izginjanje so namreč povezani z uničevanjem njihovih bivališč. To je na nekaterih območjih posledica intenziviranja kmetijstva (spreminjanje travišč v gnojene in večkrat letno košene travnike, preoravanje travnikov v njive, pretirana paša in izsekavanje mejic) in deloma urbanizacije. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji pa je ključni problem tudi zaraščanje zaradi opuščanja kmetovanja.

Blaž Blažič, varstveni ornitolog DOPPS: »Naglo in obsežno izginjanje populacij ptic kmetijske krajine, s katerim se v Sloveniji soočamo v zadnjih letih je še posebej prizadelo travniške vrste. Razsežnosti problema so na nekaterih območjih postale že tako kritične, da pričakujemo, da bodo v naslednjem desetletju ali dveh nekatere vrste kot gnezdilke v Sloveniji izginile. Populacije ptic naglo izginjajo tudi na nekaterih območjih Natura 2000, ki so bila ciljno opredeljena prav za ohranjanje ključnih populacij teh vrst.«

dr. Tatjana Čelik, predstavnica DPOMS: »Strokovnjaki za metulje in druge vrste žuželk v zadnjih letih z zaskrbljenostjo spremljajo zmanjševanje njihovih populacij v traviščnih ekosistemih. Metulj barjanski okarček je v zadnjih petih letih izginil s treh posebnih ohranitvenih območij Natura 2000 v osrednji Sloveniji, v preostalem, največjem od njih (Ljubljansko barje), pa se je v zadnjih 18 letih velikost populacije zmanjšala za 75 %, bivališče vrste pa za 92 %. Če želimo takšne vrste ohraniti, so potrebni takojšni in bistveno bolj ambiciozni ukrepi, kot jih je Slovenija izvajala do sedaj.«

Strokovnjaki za ptice in metulje so v stališču izpostavili tri krovne cilje za izboljšanje stanja biotske pestrosti na območju Slovenije in za ciljne ukrepe na območjih Natura 2000. Vsak cilj nato vključuje več podrobnih usmeritev za pripravo posameznih instrumentov kmetijske politike, ki bi jih bilo treba uveljaviti v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027.

Več informacij:
Blaž Blažič, DOPPS, 070 713 978, blaz.blazic@dopps.si
Nika Kogovšek, DPOMS, 031 253 701, kogovsek.nika@gmail.com

Več kot 2.500 znanstvenikov s podpisi pritrjuje: »Intenzivno kmetijstvo nam uničuje naravo!«

Populacije ptic, sesalcev, plazilcev, dvoživk in žuželk po vsej Evropi so v strmem upadu zaradi škodljivih praks intenzivnega kmetijstva. Evropski vodilni znanstveniki zato pozivajo Evropsko unijo k reformi trenutno uničujoče skupne kmetijske politike (SKP) in posledično k zaustavitvi njenega, pogosto nepovratnega, izkoreninjanja narave.

Organizacije celotne Evrope in širše, ki jih zastopa 2.500 znanstvenikov so se danes prvič z odprtim pismom obrnile na Evropski parlament. V pismu poudarjajo skupno znanstveno spoznanje, da je vedno večja izguba biodiverzitete močno povezana z intenziviranjem kmetijstva ter dodajajo naj Evropska unija kmetijsko politiko, trenutno ključno gonilno silo uničevanja narave, v bodoče prilagodi podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti.

Državljani Evropske unije trenutno preko davkov plačujejo skoraj 60 milijard evrov za potrebe izplačil subvencij v okviru skupne kmetijske politike, ki po večini financirajo intenzivno in industrijsko kmetijstvo. Tovrsten model kmetovanja pa neposredno vodi do izgube biotske raznovrstnosti, onesnaženja vode in zraka, prekomernega črpanja vode, drastičnega povečanja uporabe pesticidov in prispeva k podnebni krizi.

V pismu znanstveniki soglašajo, da je omenjeni način kmetovanja privedel do strmega upada evropskih populacij ptic kmetijske kulturne krajine. Slednji je bil med letoma 1980 in 2015 namreč več kot 55 %. Podobni trendi so bili zaznani tudi pri drugih živalskih in rastlinskih vrstah, ki so vezane na kmetijsko krajino. V naravnih rezervatih Nemčije je bil v 27 letih zabeležen 76 % upad populacij žuželk. Omenjeni trendi so skrb vzbujajoči, saj so manj številčne obstoječe populacije bolj ranljive za izumrtje. Kot ključne vzroke za upad biotske pestrosti v kmetijski krajini, znanstveniki izpostavljajo odstranjevanje nekaterih krajinskih elementov (npr. mejic in dreves), uporabo pesticidov, širjenje namakalnih sistemov in izgubo pašnikov.

V podporo pismu Harriet Bradley, sodelavka za področje kmetijske politike, BirdLife Europe, pravi: »Znanstveni dokazi govorijo sami po sebi – intenzivno kmetijstvo ubija naravo. Če skupna kmetijska politika ne bo celostno spremenjena – če ne bomo naredili prostora za naravo – potem bodo obljube Zelenega sporazuma za Evropo v povezavi z biodiverziteto in podnebjem samo prazne besede na še enem dodatnem papirju.«

Kampanja Living land

Obstoječi sistem kmetijstva v Evropski uniji uničuje naše okolje in podnebje, desetka biotsko pestrost, škoduje javnemu zdravju in zapostavlja tako majhne in srednje velike kmete kot tudi podeželske skupnosti. Glavna poganjalka tega sistema je Skupna kmetijska politika – ena od najstarejših, najbolj vplivnih, največkrat razpravljanih in najbolj dragih politik Evropske unije (EU).

Sporočimo Evropski komisiji, da Skupna kmetijska politika potrebuje temeljito reformo!

Evropska komisija trenutno pripravlja reformo Skupne kmetijske politike (SKP), kar bo odločilno vplivalo na prihodnost evropskega sistema kmetijstva in prehrane. V ta namen so pričeli z obsežnim spletnim javnim posvetovanjem o prihodnosti SKP, na katerem lahko sodeluje vsak od nas. Ukrepati moramo zdaj ter poslati jasno sporočilo:

Nova Skupna kmetijska politika mora biti:

  • pravična do kmetov in podeželskih skupnosti,
  • okoljsko trajnostna – zagotoviti mora čist zrak in vodo, zdrava tla in ohranjeno naravo,
  • zdrava – zagotavljati mora kakovostno in zdravo hrano ter blaginjo vseh ljudi, in
  • odgovorna do podnebja in trajnostnega razvoja na svetovni ravni.

Kako lahko pomagate nevladne organizacije in podjetja?

  1. Podprite kampanjo Living land z objavo logotipa vaše organizacije na spletni strani kampanje.

Kako lahko pomagate posamezniki?

V okviru javnega posvetovanja je Evropska komisija zainteresirani javnosti zastavila nekaj vprašanj. Da bi olajšali vaše sodelovanje, so naši strokovnjaki predlagali odgovore, ki najbolje zagovarjajo trajnostno in pravično prihodnost SKP. S spodnjim obrazcem boste vaše ime, e-naslov in te odgovore poslali neposredno Evropski komisiji ter tako pomembno prispevali k rezultatom javnega posvetovanja.


NAJLEPŠA HVALA!

2. maja 2017 smo Evropski komisiji poslali močno sporočilo: evropska kmetijska politika potrebuje temeljito reformo! V okviru največjega javnega posvetovanja o prihodnosti kmetijske politike doslej, nas je to sporočilo poslalo kar 258.708 državljanov in 600 organizacij. Najlepša hvala vsem za podporo!

Aktualne informacije lahko spremljate na spletni strani kampanje Living land.

Kvalitetna hrana in kvalitetno kmetijstvo – zdaj!

V ponedeljek je več kot 150 evropskih in nacionalnih nevladnih organizacij s podpisom skupne izjave pozvalo k obsežni reformi evropske kmetijske politike. Dogodek je sovpadel s pomembno sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se je je udeležil tudi slovenski kmetijski minister. DOPPS je ministru ob tej priložnosti poslal odprto pismo. Skupno izjavo je podpisalo tudi sedem nevladnih organizacij iz Slovenije.

“Verjamemo, da je obstoječi evropski sistem kmetijstva in prehrane pokvarjen in da deluje za interese peščice na škodo večine državljanov, kmetov in planeta,” smo v skupni izjavi zapisale nevladne organizacije in pozvale k obsežni reformi evropske kmetijske politike, ki je okoljsko in socialno nevzdržna.

Nevladne organizacije smo pred sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, na katerem so kmetijski ministri iz držav članic EU razpravljali o prihodnosti evropske kmetijske politike, s skupno izjavo opozorile na nevzdržnost obstoječega kmetijskega sistema, ki s številnimi ukrepi uničuje okolje, ogroža javno zdravje, pospešuje propadanje obrobnih podeželskih območij in prispeva k podnebnim spremembam.

Škodljiva in neučinkovita kmetijska politika

Kljub nizu preteklih reform je očitno, da Skupna kmetijska politika, ki ji je trenutno namenjenih 38 % proračuna EU in več kot 55 milijard EUR letno, ne uspe učinkovito reševati sodobnih izzivov kmetijskega sektorja in podeželja. Kmetje so zato soočeni s popačeno in izkrivljeno izbiro med bankrotom ali nadaljno intenzifikacijo. Tisti kmetje, ki izvajajo verodostojne alternativne prakse, kot je ekološko kmetijstvo, pa zaradi favoriziranja obstoječih intenzivnih praks ostajajo na obrobju.

Nevladne organizacije smo zato mnenja, da mora EU izvesti korenito reformo Skupne kmetijske politike in z njo povezanih politik. Nujno potrebujemo sistem, ki bo pravičnejši, trajnosten in prožen ter oblikovan v skladu z naslednjimi načeli:

  • Pravični in raznoliki ekonomski sistemi kmetijstva in prehrane,
  • Zdravo okolje in sistem kmetijstva in prehrane, ki spoštuje dobrobit živali,
  • Podpora zdravju in blaginji državljanov,
  • Prehranska politika, ki je odgovorna do javnosti in temelji na participativnem upravljanjem, opolnomočenju državljanov in demokraciji.

Skupno izjavo je podpisalo tudi sedem slovenskih organizacij: DOPPS, Drušvo Dinaricum, Gibanje TRS, Inštitut za trajnostni razvoj, NEC Cerknica, Umanotera in Zavod Svibna.

Odprto pismo kmetijskemu ministru mag. Dejanu Židanu

Na DOPPS smo v preteklem tednu na kmetijsko ministrstvo poslali tudi odprto pismo. V njem ministra pozivamo, da na zgoraj omenjeni seji Sveta EU in tekom procesa oblikovanja nove kmetijske politike zagovarja spremenjeno, resnično trajnostno in sodobno politiko, ki bo podpirala tiste, ki pridelujejo zdravo hrano v sožitju z naravo. Odgovora na naše pismo zaenkrat še nismo prejeli.

Izjava nevladnih organizacij o reformi evropske kmetijske politike (slovenski prevod)

Odprto pismo DOPPS za kmetijskega ministra, mag. Dejana Židana – Razprava o prihodnosti evropske kmetijske politike