Zaključil se je projekt BioDiNet

Zaključil se je projekt BioDiNet, kjer je DOPPS sodeloval kot partner. Glavni cilj projekta je bil vzpostavitev programov in smernic za trajnostni razvoj območja z namenom ohranjanja naravne in kulturne dediščine čezmejnega prostora, predvsem Istre in Krasa.

Oktobra 2014 se je zaključil triletni projekt BioDiNet – Mreža za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine, sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Na projektu je sodelovalo dvanajst partnerjev, ki so s svojimi aktivnostmi prispevali k ohranjanju in promociji avtohtonih vrst, pasem domačih živali, sort kulturnih rastlin in ekosistemov, ki ključno prispevajo k tradicionalni podobi območja.

Raziskave ptic na suhih travnikih Krasa

Raziskovalni del projekta je bil osredotočen na proučevanje biotske pestrosti kraških travišč. DOPPS je izvajal raziskave za ugotavljanje vpliva intenzivnosti paše na prisotnost različnih vrst ptic.

Podatki monitoringa ptic kmetijske krajine (SIPKK) kažejo, da v kmetijski krajini posebej naglo upada številčnost populacij ptic, vezanih na različne travniške površine. Dejavnikov, ki vplivajo na upad številčnosti populacij je več, eden najpomembnejših je izguba življenjskega prostora, torej travnikov. Izgubo travniških površin lahko povzročijo: izguba kvalitete travnika zaradi intenzifikacije, postopno spreminjanje travnika v druge kulture, pozidave in zaraščanje.

V okviru projekta BioDiNet  "BIODIVERZITETA IN VARSTVO KRAŠKIH EKOSISTEMOV" o objavljeni tudi rezultati  raziskav ptic na suhih kraških traviščih.

V monografiji projekta BioDiNet so predstavljeni tudi rezultati  raziskav ptic na suhih kraških traviščih.

V okviru projekta BioDiNet so ornitologi v letu 2012 popisali ptice, njihova življenjska okolja in intenzivnost paše na območju Podgorskega Krasa. Vsi popisi so potekali po metodologiji, ki je bila na tem območju uporabljena že leta 2007, kar je omogočilo primerjavo podatkov. V letu 2013 je bila izvedena podrobna študija metodologije monitoringa in gnezditvene biologije vrtnega strnada ter ponovitev popisa ptic na planoti Golič iz leta 2002.

Varstveni ornitolog Primož Kmecl o rezultatih raziskav: »Raziskave so pokazale, da je imela paša na Podgorskem Krasu pozitiven vpliv na dve varstveno pomembni vrsti: hribskega škrjanca in velikega strnada, negativen vpliv pa se je pokazal pri poljskem škrjancu. Na smrdokavro in podhujko sta razgozdovanje in ponovna vzpostavitev paše v okolici Bazovice vplivali pozitivno, območje pa ni bilo dovolj obsežno, da bi se naselile tudi ostale travniške vrste ptic.«

Travnike na Krasu lahko ohranja le človek

Vsi travniki na Krasu so antropogenega izvora, kar pomeni, da so nastali zaradi delovanja človeka in le človek jih lahko ohranja. Opuščanje človekovega delovanja na kraških travnikih privede do zaraščanja. Košnja in paša sta dva osnovna načina upravljanja s travniki. S pravilnim upravljanjem je mogoče biotsko pestrost na Krasu ohraniti in celo povečati. V okviru projekta BioDiNet so bile v ta namen izdelane Smernice za ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine. Smernice zajemajo tudi upravljalske smernice za ohranjanje značilnih vrst ptic.

Ozaveščanje in izobraževanje

DOPPS je izvedel tudi predavanja, delavnice in terenske dneve za spoznavanje pomena biotske pestrosti in travišč ter njihovega ohranjanja. Ob vhodu v tematski park v Hrastovljah sta bili postavljeni dve informativni tabli, ki obveščata o avtohtonih pasmah in sortah ter o biotski pestrosti slovenske Istre. Ozaveščanje in izobraževanje se kljub zaključku projekta nadaljujeta, in sicer v Parku avtohtonih rastlin in živali Hrastovlje, kjer lahko obiskovalci na 9 hektarjih spoznajo naravo Kraškega roba ter avtohtone sorte in pasme širšega območja.

Podrobnejše informacije o projektu BioDiNet so dostopne na spletni strani projekta.

 BIODIVERZITETA IN VARSTVO KRAŠKIH TRAVIŠČ – MONOGRAFIJA projekta BioDiNet (pdf)

KRAŠKA TRAVIŠČA – na videz suha in revna a vseeno polna življenja!

Zaključek projekta BioDiNet in otvoritev tematskega parka v Hrastovljah

BioDiNet

Na tabli o biotski raznovrstnosti slovenske Istre so predstavljene ptice suhih kraških travnikov, prav tako pa nekatere najzanimivejše rastline in žuželke.
foto: Marko Gorišek

V začetku septembra smo v okviru projekta BioDiNet – Mreža za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine, kjer naše društvo sodeluje kot partner, pri Hrastovljah postavili dve informativni tabli.

Tabli obveščata obiskovalce o dveh vsebinah, in sicer o avtohtonih pasmah in sortah ter o biotski raznovrstnosti slovenske Istre. Postavili smo ju ob vhodu v Park avtohtonih rastlin in živali Hrastovlje, ki je bil prav tako vzpostavljen v okviru projekta.

Zakaj je v slovenski Istri toliko različnih vrst?

Podnebje je toplo, a tudi suho in vetrovno. Podlaga je apnenčasta in razgibana. Nekateri deli se zaraščajo, drugi se kosijo, na tretjih pa se pase živina. Ohranjeni so grmi, drevesa, mejice in suhozidi. Izmenjujejo se območja golih tal in redke travne ruše.

Hribski škrjanec

Suha kraška travišča so dom številnim vrstam ptic, med katerimi je tudi ogroženi hribski škrjanec.
foto: Borut Rubinić

Predvsem pa je za suha kraška travišča značilno, da so ekstenzivno obdelana. To pomeni, da niso gnojena, na njih se pase malo živine, so pozno in redko košena ter na njih se ne uporabljajo pesticidi. Zato tukaj prebiva veliko različnih vrst rastlin in živali, ki so drugod že redke ali so izginile. A tudi značilna življenjska okolja Kraškega roba so zaradi opuščanja tradicionalne kmetijske rabe vse bolj ogrožena.

Park avtohtonih rastlin in živali Hrastovlje

Park, ki je namenjen predvsem osveščanju, izobraževanju in raziskovanju, je nastal v okviru projekta BioDiNet, s katerim si partnerji želimo prispevati k ohranjanju in promociji avtohtonih vrst, pasem in značilnih življenjskih okolij, kot so kraška travišča. S tem bomo ohranili tradicionalno podobo čezmejnega območja tudi za bodoče rodove.

Park v zadnjem času dobiva svojo končno podobo, v njegovem sklopu pa so tudi čebelnjak, (zeliščni) skalnjak, različni tipi pašnikov in sadovnjak. Obiskovalci si v parku lahko ogledajo večino avtohtonih sort sadnega drevja, pasem domačih živali in aromatičnih sredozemskih zelišč. V parku je že 19 živali, kot so drežniške koze, krškopoljski prašiči, boškarini (istrsko govedo) in istrski osli ter tudi edina registrirana istrska avtohtona pasma – istrska pramenka -, ki je pasma ovce.

LogotipVideo: Program BioDiNet

 

Vabljeni na Zaključno prireditev BioDiNet in otvoritev Parka avtohtonih rastlin in živali v Hrastovljah, ki bo v soboto, 27. septembra 2014, od 9. do 18. ure v Hrastovljah.

Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem v sodelovanju s Turistično organizacijo Koper in Društvom Boškarin v okviru projekta BioDiNet organizira:

Odprtje Parka avtohtonih rastlin in živali Hrastovlje z bogatim spremljevalnim programom

Prireditev bo popestril bogat spremljevalni program:

  • 2014_09_23_biodinet_programIstrska tržnica (9.00-18.00)
  • Fotografski dan v Hrastovljah (9.00-15.00)
  • Vodeni ogledi Hrastovelj (10.00,13.00,14.00,16.00)
  • Vodeni ogledi parka s čebelarsko in zeliščarsko delavnico (10.00,11.00,14.00,15.00,16.00,17.00)
  • Uradna otvoritev parka in ogled s kulturnim programom (12.00)
  • Likovne delavnice in izdelava herbarija (14.00-15.30)

Ogledali si boste lahko tudi monografijo projekta BioDiNet.

 
Vabilo na zaključno prireditev (pdf)