Mladi ornitologi, pozor!

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni ob čudovitem Cerkniškem jezeru, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Bobnarica 2023«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic skupaj z Notranjskim regijskim parkom v okviru projekta LIFE Stržen organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Notranjskega regijskega parka od sobote, 24. junija, do sobote, 1. julija 2023. Na taboru bodo delovale štiri skupine, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ štirje udeleženci, vsaka skupina pa se bo lotila raziskovanja določene teme. Udeležbo priporočamo mladim med 12. in 18. letom starosti.

Kako se prijaviš na tabor?
Če se želiš udeležiti tabora, izpolni PRIJAVNI OBRAZEC. Prijave zbiramo do 28. aprila 2023, vse prijavljene pa bomo o izboru za udeležbo na taboru obvestili po elektronski pošti najkasneje do 5. maja 2023. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na tilen.basle@dopps.si.

       

Vabilo na prvi DOPPS-ov študentski tabor

Vabimo vas na prvi DOPPS-ov študentski tabor, ki bo zelo botanično obarvan. Tabor bo potekal med 7. in 14. julijem 2023 na raznolikem in skrivnostnem Notranjskem (Pivška presihajoča jezera, Notranjski park, Planinsko polje in Bloška planota).

Tabor je odlična priložnost, da izpopolnite vaše botanično znanje in se povežete s svojimi sovrstniki.

Udeležba na taboru je za vse študente brezplačna, število prostih mest pa je zelo omejeno (12) tako, da ne odlašajte s prijavo! 

Prijave sprejemamo na elektronski naslov aleksander.kozina@dopps.si.

Ob prijavi navedite naslednje informacije:

  • ime in priimek,
  • datum rojstva,
  • telefonska številka in e-mail naslov,
  • ime izobraževalne ustanove, ki jo obiskujete,
  • prehranske zahteve (vsejedci/vegetarijanci/vegani…),
  • morebitne alergije in ostale zdravstvene posebnosti,
  • model (M/Ž) in velikost majice,
  • morebitne druge opombe.

 

Vabilo na prvi DOPPS-ov študentski tabor (pdf)

          

Mladi ornitologi, pozor!

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi preživeti teden dni v Triglavsem narodnem parku, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic v okviru projekta Life for Seeds organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Triglavskega narodnega parka, od nedelje 26. junija do nedelje 3. julija 2022. Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci. Vsaka skupina se bo lotila raziskovanja določene teme. Poleg bolj poglobljenih bodo delovale tudi skupine za tiste, ki v svet ptic šele vstopate.

Kako se prijaviš na tabor?
Če se želiš udeležiti tabora, nam to čim prej sporoči po elektronski pošti na naslov tilen.basle@dopps.si in poslali ti bomo prijavnico. Prijave zbiramo do 15. maja 2022 oziroma do zapolnitve prostih mest. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na zgornji naslov. Več informacij o poteku tabora boste udeleženci prejeli tekom prijave, natančne informacije pa dobrih 14 dni pred pričetkom le tega.

      

Mladi ornitologi so raziskovali Cerkniško jezero

Konec junija se zaključi šolsko leto in pričnejo se poletne šolske počitnice. Mladi ornitologi se teh še posebej veselijo, saj se vsako leto pričnejo z Mladinskim ornitoloških raziskovalnim taborom, ki ga na društvu organiziramo že vse od leta 1994. Letos smo v sklopu projekta LIFE Stržen raziskovali Cerkniško jezero in njegovo okolico. 27. junija se je tako v kraju Zelše utaborilo 24 mladih ornitologov in 7 mentorjev. Pred nami je bil dober teden dni terenskega raziskovanja, druženja in zabave.

Letošnji tabor, že 32. povrsti, se organizacijsko ni kaj prida razlikoval od preteklih; vstajali smo zelo zgodaj in si še zelo zaspani pripravili zajtrk, pri tem pa pazili, da smo z žlico zadeli v usta. Po dopoldanskem terenu smo se vrnili v Zelše na kosilo, kamor nam ga je prijazni gospod Gruden dostavil iz gostilnice Glaž’k. Po kosilu smo se do večera večinoma poskrili v senco, saj je zunaj pripekalo krepko čez 30 stopinj celzija. Po večerji smo se ponovno opravili na teren in se nato pozno ponoči do jutra ponovno zavili v svoje spalne vreče.

Na taboru je delovalo 6 skupin, ki so jih vodili izkušeni mentorji. Vsaka skupina se je posvetila raziskovanju določene tematike, vendar so se tekom tabora lahko vsi udeleženci preizkusili v prav vseh. Tako so mladi vadili terensko delo in zbiranje podatkov, hkrati pa tudi njihovo beleženje, obdelavo in izmenjavo informacij med vrstniki. Dogajanje na taboru smo ob skupinskem delu popestrili še s skupnimi aktivnostmi; s kanuji smo preveslali del reke Unice, se kopali v Cerkniškem jezeru, se spoznali z mreženjem netopirjev in obročkanjem koscev ter se vsak dan merili v prepoznavanju ptic oziroma v »skrivnostni fotografiji«.


Skupina Rjavi Srakoper. Foto: Lan Bordjan

Kaj smo na taboru Bobnarica 2021 raziskovali in kaj smo ugotovili?

Rjavi srakoper

Mentor: Dejan Bordjan

Udeleženci: Jon, Jakob, Tine in Bine

Dopoldneve smo namenili popisom rjavega srakoperja. Vse skupine skupaj smo na osmih ploskvah zabeležile 97 parov. Štiri ploskve smo popisali že v preteklih letih in v splošnem je bilo največ srakoperjev leta 2007, letos pa vseeno več kot leta 2018. Dobro polovico srakoperjev smo našli na grmih ter drevesih in veliko večino so obkrožale travinje. Srakoperji so bili najpogosteje opazovani na prežah visokih do 4m in širokih do le nekaj decimetrov.

Skupina Škrlatec. Foto: Janez Leskošek

Škrlatec

Mentor: Janez Leskošek

Udeleženci: Enej, Lars, Samo, Lovro

V skupini za škrlatca smo raziskovali to skrivnostno in redko vrsto iz družine ščinkavcev. Je gnezdilka vlažnih zaraščajočih se travnikov, ki v Sloveniji redno gnezdi le na območju Cerkniškega polja. V sodelovanju z drugimi skupinami na taboru smo popisali šest ploskev. Zabeležili smo 18 osebkov škrlatcev, med njimi tudi škrlatnordeče obarvane samce, ki smo si jih dobro ogledali. Za vsak osebek smo v obrazec zapisali spol, starost, višino mesta, kjer je sedel, in sestavo habitata ter ga vrisali na zemljevid.

Gozdne ptice

Skupina Gozdne ptice. Foto: Mitja Denac

Mentor: Mitja Denac

Udeleženci: Izidor, Karlo, Urh in Lan

V skupini za gozdne ptice smo štirje zagreti mladi ornitologi in ne kaj dosti starejši mentor zbirali podatke s transektnih popisov gozdnih ptic. Ti so bili izvedeni na enak način, kot pomladanski popisi gozdnih ptic in popisi SIPKK – na 2 km dolgem transektu ter z beleženjem ptic v notranjem (<50 m) in zunanjem (>50 m) pasu. Skupine so se odpravile v gozdove različnih združb in na različnih nadmorskih višinah, mi pa smo njihove rezultate vnesli v Excel, jih enostavno obdelali in primerjali z nekaterimi rezultati pomladanskih popisov. Udeležencem se je v spomin še posebej vtisnil pragozd Strmec z ogromnimi »sušicami« ter tamkajšnja družinica belohrbtih detlov, ki je pričala o prvi potrjeni gnezditvi v tem pragozdnem ostanku.

Skupina Biodiverziteta. Foto: Lan Bordjan

Biodiverziteta

Mentorica: Neža Kocjan

Udeleženke: Ivana, Sara, Sanja in Mina

V skupini za biodiverziteto smo med seboj primerjale različne habitatne tipe glede na število vrst ptic, ki smo jih v posameznem izmed njih zabeležili tekom tabora. Naše terensko delo je potekalo tako kot pri ostalih skupinah, po en dan smo namenile popisu škrlatca, rjavega srakoperja, gozdnih ter vodnih vrst. Odpravile smo se tudi na nočna terena v okolici Cerkniškega jezera ter na Javornikih. Za interpretacijo smo uporabile podatke, ki smo jih vse skupine zbrale tekom tabora. Največ vrst (49) smo tekom tabora opazili v mozaični kulturni krajini, sledile so vodne površine s 36 vrstami, najmanj vrst pa je bilo opaženih v gozdu (31).

Skupina Vodne ptice. Foto: Tilen Basle

Vodne ptice

Mentor: Rok Lobnik

Udeleženci/ke: Iva, Lana, Jakob in Matic

Naša skupina je vodila popise vodnih ptic na Cerkniškem jezeru in ostalih bližnjih vodnih telesih. Na Cerkniškem jezeru smo tako skupaj zabeležili 36 vrst vodnih ptic, kar je nekoliko manj kot na taboru leta 2018 (41 vodnih ptic). Med opaženimi vrstami velja omeniti orla belorepca, črno štorkljo in pritlikavo tukalico. Veliko časa smo v skupini namenili tudi iskanju netopirjev in redkih vrst orhidej.

Ptice kulturne krajine

Skupina Ptice kulturne krajine. Foto: Dejan Bordjan

Mentor: Matija Mlakar Medved

Udeleženci/ke: Lara, Drejc, Ema in Filip

Ptice kulturne krajine smo skupine popisovale na različnih travnikih v okolici Cerkniškega jezera. Skupaj smo opravili 5 transektnih popisov, na katerih smo zabeležili 49 vrst ptic, od katerih je bilo 20 takšnih, ki tam tudi gnezdijo. Teh smo našteli kar 422 parov! Tekom tabora smo raziskovali tudi skrite kotičke v bližini Cerkniškega jezera, od katerih se nam je posebej lušten zdel slap Kotel, kjer se namakanju nog v mrzlo vodo nismo morali upreti.

 


Na taboru je vsaka skupina opazila tudi kakšno zanimivo in redko vrsto ptice, ni pa manjkalo tudi opazovanj drugih redkih živali ali rastlin. Največ zanimanja so požela opazovanja pritlikave tukalice, belohrbtega in triprstega detla, kratkoprstega škrjanca, kačarja, kozače, črnočelega srakoperja, rožnatih škorcev in beloglavih jastrebov. Skupaj smo opazili kar 139 vrst ptic! Kar nekaj skupinam je uspelo srečati tudi medveda, jazbeca, divjega prašiča ali lisico.

Skupinska. Foto: Janez Leskošek

»Letošnji tabor se je zaključil v nedeljo, 4. julija, ko so mladi ornitologi svoje ugotovitve v Zelšah predstavili staršem in sorodnikom. Tabor se je zaključil brez zapletov in po odzivih sodeč smo se imeli zelo lepo. Zahvala za to gre predvsem odgovornim, zabavnim in znanja polnim mentorjem, brez katerih si tabora sploh ne bi upal organizirati.

Pri organizaciji so mi zelo pomagali kolegi iz Notranjskega regijskega parka, za prehrano pa je nadstandardno poskrbela gostilnica Glaž’k. Zahvala gre tudi članom Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, ki so nam približali netopirje in vsem kolegom iz društvene pisarne, ki so mi tako ali drugače pomagali pri izvedbi tabora. Se vidimo junija 2022!«

Tilen Basle, vodja tabora.

     

 

Mladi ornitologi, pozor!

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni ob čudovitem Cerkniškem jezeru, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Bobnarica«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic skupaj z Notranjskim regijskim parkom v okviru projekta LIFE Stržen organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Notranjskega regijskega parka, od nedelje, 27. junija, do nedelje, 4. julija 2021. Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci. Vsaka skupina se bo lotila raziskovanja določene teme. Poleg bolj poglobljenih bodo delovale tudi skupine za tiste, ki v svet ptic šele vstopate. Tabor je namenjen mladim od 10. do 18. leta starosti.

Kako se prijaviš na tabor?

Če se želiš udeležiti tabora, nam to čim prej sporoči po elektronski pošti na naslov tilen.basle@dopps.si in poslali ti bomo prijavnico. Prijave zbiramo do 15. maja 2021 oziroma do zapolnitve prostih mest. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na zgornji naslov.

Več informacij o poteku tabora boste udeleženci prejeli tekom prijave, natančne informacije pa dobrih 14 dni pred pričetkom le tega.

Lani smo bili zaradi epidemije COVID-19 primorani tabor odpovedati, letos pa upamo, da ga bomo lahko ob upoštevanju priporočil nemoteno izvedli. Kljub temu bomo tabor izvedli samo v primeru, da bo epidmiološka slika ugodna in bo omogočala nemoteno izvedbo tabora.

       

Navadna čigra združila mlade iz Slovenije in Hrvaške

V nedeljo se je na Ptuju zaključil že 31. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki je tokrat prvič združil mlade iz Slovenije in Hrvaške. Tabor je bil organiziran v sklopu čezmejnega Interreg projekta ČIGRA, zato smo se na taboru še posebej posvetili spoznavanju navadne čigre na Ptujskem jezeru.

Cilj letošnjega tabora je bil spoznavanje življenja navadne čigre ob reki Dravi in drugih ptic, katerih življenjski prostor je bolj ali manj povezan z reko. Tabora se je udeležilo 28 mladih iz Slovenije in Hrvaške, ki so pod vodstvom sedmih mentorjev iz DOPPS in BIOM teden dni raziskovali ptice in njihove življenjske prostore, spoznavali različne metode dela in se ob tem zabavali.

Opazovanje kolonije navadnih čiger. Foto: Neža Kocjan

Kje se prehranjujejo čigre?

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja celinska kolonija navadnih čiger v Sloveniji, ki je v letošnjem letu štela približno 100 parov. Mladi ornitologi so imeli priložnost opazovati dogajanje na koloniji, katero si čigre delijo z rečnimi in črnoglavimi galebi. Ob tem so izvedeli več o ekologiji vrste in razlogih za varstvene ukrepe, ki jih na Ptujskem jezeru izvajamo. Vse skupine smo se še posebej posvetile raziskovanju prehranjevališč navadne čigre. Razporedili smo se okoli jezera in beležili prelete ter obnašanje navadnih čiger (lovi, leti z plenom ali brez…). Na jezeru je nekaj čiger lovilo v plitvejših delih ob severnem in južnem nasipu, največ čiger pa se je po hrano odpravilo v staro strugo reke Drave proti Mariboru ali Ormožu. Nekaj čiger je ribice lovilo tudi na sotočju kanala in stare struge pri Ptuju. Poznavanje prehranjevališč navadnih čiger je zelo pomembno za dolgoročno varstvo vrste, saj tako kot primerna gnezdišča tudi količina razpoložljive hrane vpliva na velikost populacije.

Rjavih srakoperjev vse manj

Šturmovci so bili v preteklosti (pred zajezitvijo Drave v Markovcih) velik otok sredi Drave, kjer so okoliški kmetje pasli živino. Danes se je njihova podoba precej spremenila, gozdove in pašnike so nadomestila polja, preostali travniki pa se zaraščajo. Z mladimi smo se odločili prešteti vse rjave srakoperje na ploskvah, katerih jih bolj ali manj redno popisujemo že od leta 1992. Prešteli smo le 8 parov, kar je rekordno malo in v primerjavi z letom 1992, ko so jih našteli 172, katastrofalno.

Osvežitev, okrepčilo in počitek med veslanjem po Dravi.
Foto: Neža Kocjan

Ptice stare struge reke Drave

Veliko časa na taboru smo namenili tudi pticam, ki gnezdijo ali se prehranjujejo v stari, ohranjani strugi reke Drave. Takšne Drave v Sloveniji več ne moramo najti, zato smo se podali preko meje in se z rafti spustili po Hrvaškem delu Drave od Donje Dubrave do Legrada, kjer v Dravo priteče reka Mura. Med spustom smo imeli priložnost opazovati tipične prebivalce ohranjenih rek, kot so črna štorklja, belorepec, mali martinec, mali deževnik, breguljka in navadna čigra.

Naravni rezervat ob reki Dravi

V soboto popoldan smo se odpeljali v Slovenske gorice, kjer smo si ogledali kolonijo čebelarjev, presenetila pa nas je tudi smrdokavra. Dan smo zaključili z opazovanjem ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune in piknikom ob ognju. Piknik so si seveda priredili tudi lokalni komarji, ki so nam tokrat dobesedno pili kri. Ko se je zmračilo smo oboji zaključili s piknikom in se odpravili v bližnji gozd, kjer sta nam Monika in Jasmina iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev povedali več o teh nočnih letečih sesalcih. Eden se je tudi ulovil v mrežo in strokovnjakinji sta ga določili za Nathusijevega netopirja, kar je zelo zanimiva in redka najdba! Navdušenja mladih ob izkušnji seveda ne rabim posebej opisovati.

Kaj pa zanimivosti?

Seveda se na vsakem taboru nabere lepa mera zanimivih opazovanj. Nekatera popolnoma po naključju, druga pa nekoliko bolj načrtovano in z nekaj sreče. Na vodnih površinah Dravskega in Ptujskega polja (zadrževalnik Medvedce, Rački ribniki, Požeg in Podvinci) smo med drugim opazovali kostanjevke in konopnice ter družino črnih labodov, ki pa najverjetneje niso prileteli na počitnice iz Avstralije, temveč jih je nekdo spustil v naravo »za okras«. Zvečer smo se odpravili iskati pegasto sovo, kar se je izkazalo za zelo optimistično potezo. Pegaste sove seveda nismo zabeležili, smo pa nekaj parov malih uharic in tri pare čukov.

Mladi vadili javno nastopanje

Mladi ornitologi so ob pomoči mentorjev pripravili program in plakate s predstavitvijo dela na taboru. Slednje so v nedeljo, 7. julija ob 14. uri na OŠ Breg predstavili vsem zbranim, med katerimi sta bila tudi županja MO Ptuj, gospa Nuška Gajšek in ravnatelj OŠ Breg, gospod Milan Fakin. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za obisk in pripravljenost prisluhniti mladim raziskovalcem.

“Organizacija tabora je velik zalogaj, seveda pa je njegova izvedba odvisna od pomoči mnogih dobrih ljudi. Na tem mestu bi se za gostoljubje rad zahvalil ravnatelju OŠ Breg, gospodu Milanu Fakinu in kuharici ter kuharju, ki sta lepo skrbela za nas. Zahvalil bi se tudi županji MO Ptuj, gospe Nuški Gajšek, ki je z obiskom pozdravila mlade in prisluhnila njihovem delu. Zahvala gre tudi vsem staršem, ki so nam zaupali mlade in jim omogočili nepozabno izkušnjo. Na koncu bi se zahvalil še vsem sodelavcem iz pisarne, posebej pa mentorjem, ki so nase prevzeli veliko odgovornost, hkrati pa so mnogim mladim za navdih in vzor. Hvala vsem in se vidimo prihodnje leto, kaj ne?” je ob zaključku tabora povedal Tilen Basle, vodja tabora.

 

 

Raziskovali smo Pomurje

Na letošnjem že 27. Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru »Štrk 2016« smo skupaj z mladimi iz vse Slovenije raziskovali Pomurje. Na zaključni prireditvi v Polani, kjer smo bili nastanjeni so mladi v petek, 1. julija predstavili svoje ugotovitve in dogodivščine. Prisluhnili so jim starši, sorodniki, vaščani in drugi ljubitelji ptic.

Tudi letos smo raziskovali Pomurje! Tako kot lani, so nas tudi letos prijazno sprejeli v Lovenjakovem Dvoru v Polani, ki je bil izhodiščna točka za pet-dnevno odkrivanje Goričkega, Murske ravni, reke Mure in Slovenskih goric. Tabor smo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letos organizirali v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, ki nam je dobrodušno priskočila na pomoč.

2016_7_7_pegasta_nezakocjan

… seveda! Je komentar sploh potreben?
foto: Neža Kocjan

»Kot vsako leto je bilo tudi to zanimanje za tabor izjemno. Mesta so bila zasedena v dvanajstih urah, zato smo organizirali dodatno raziskovalno skupino in tako omogočili udeležbo 28 mladim iz vse Slovenije.« je povedal Tilen Basle, vodja tabora.

Tabor je potekal med 27. junijem in 1. julijem 2016, delovalo pa je 6 raziskovalnih skupin. Vsaka skupina se je čez dan posvetila svoji raziskovalni temi, ponoči pa so vse skupine raziskovale sove. Posebej zanimiva je bila skrivnostna in redka pegasta sova, kateri je vsaka skupina namenila kar veliko pozornosti. Mislite, da smo bili uspešni?

Neža Kocjan, mentorica skupine Kdo prebiva na podstrešjih? je takole opisala svojo izkušnjo ob raziskovanju: »Naša skupina v kateri so bili najmlajši udeleženci tabora je iskala prebivalce podstrešji dvorcev in cerkva v Pomurju. Imeli smo priložnost v gnezdilnici opazovati mladiče pegaste sove, kar bo tako meni, kot našim najmlajšim ostalo za vedno v spominu. Kolikokrat pa imamo priložnost opazovati mlade pegaste sove in to tako od blizu? Navdušenje po dogodku pa najbolje opiše fotografija, ki je nastala takoj po opazovanju.«

Na taboru so delovale spodaj navedene skupine pod vodstvom izkušenih mentorjev. S klikom na skupino si lahko ogledate predstavitev dela skupine v obliki posterja, ki so jo člani pripravili za zaključno predstavitev.

Redno skupinsko delo so spremljale dodatne zabavne aktivnosti od katerih je največ pozornosti pritegnil nogomet. V lov za žogo so se podala celo dekleta in fantom pokazala, da niso od muh! Otroci so igrali tako vneto, da so povsem pozabili na številne komarje, ki so se prišli gostit na igrišče.

Zadnji dan pred zaključkom tabora smo se vsi skupaj z avtobusom podali na izlet ob reko Dravo. Obiskali smo Naravni rezervat Ormoške lagune v nastajanju ter Ormoško in Ptujsko jezero. V Ormoških lagunah je naš Matjaž otroke s traktorjem popeljal po rezervatu, Tanja pa jim je prikazala in pojasnila pomen naravi prijaznih produktov, ki lahko z nekaj dobre volje nastanejo v naravnem rezervatu in tako pripomorejo k njegovem vzdrževanju. Otroci so imeli priložnost sami napolnit kakšno vrečko suhega bezga ter tako spoznati nastanek produktov še v praksi.

2016_7_7_obrockanje_tilenbasle

Samec rjavega srakoperja je bil prava zvezda!
foto: Tilen Basle

Vrhunec obiska Lagun je bil prikaz obročkanja ptic, ki ga je izvedel naš dolgoletni član in starešina društva, Franc Bračko. Pojasnil je pomen obročkanja ptic ter v praksi pokazal, kako se obročka ptice ter katere meritve je ob tem potrebno izvesti. Največ pozornosti je požel samec rjavega srakoperja, ki se je malce pred našim obiskom ujel v mrežo.

»Mladinski ornitološki raziskovalni tabori so za mlade, kot tudi za starejše res posebni dogodki. Tukaj se spoznajo in družijo mladi s podobnim zanimanjem, hkrati pa je to za mnoge prvi korak v resno raziskovalno delo. Sam sem se udeležil prvega tabora leta 2001 (takrat sem bil star 12 let) v Dornberku in niti ne znam dobro povzeti, kaj vse je to pomenilo zame v prihodnjih letih. Tabori so najpomembnejši izobraževalni in družabni dogodki za mlade raziskovalce, kjer se kalijo nove vrste slovenskih naravovarstvenikov.« še dodaja Tilen.

2016_7_7_MORT_skupinska_DOPPS

Udeleženci in mentorji MORT “Štrk 2016”.
foto: arhiv DOPPS

Mladinski tabor je dolgoletni društveni projekt, preko katerega so se za raziskovanje in varstvo ptic navdušile cele generacije ornitologov. Sama sem se ga letos po več letih letos znova udeležila kot mentorica. Tako udeleženci kot mentorji smo se imeli odlično in se veliko naučili drug od drugega. Po zaključku pa smo skupaj ugotavljali, da bi si najbolj želeli, da bi bil tabor v prihodnjem letu se daljši.” je o vtisu s tabora povedala Tanja Šumrada.

Z željo Tanje in mladih so se strinjali ostali mentorji in jo seveda podpiramo tudi vsi na društvu, zato bomo storili vse, da bo tabor prihodnje leto še daljši!

Spodaj vas vabimo, da si ogledate kratko galerijo z nekaj utrinki s tabora. Kot vedno, slike povedo več kot mnogo besed!

Želiš postati mlad raziskovalec?

Udeleženci in mentorji Mladinskega ornitološkega raziskovanega tabora “Štrk 2015”.
foto: Tilen Basle

Letos bomo v začetku poletnih počitnic skupaj z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije organizirali mladinski ornitološki tabor. Na tabor ste vabljeni mladi med 10. in 18. letom, ki si želite poglobiti znanje na področju ornitologije in naravovarstva, se izpopolniti v prepoznavanju ptic na terenu ter se ob tem družiti in izmenjevati izkušnje z vrstniki ter mentorji.

Tabor bo potekal v Pomurju, od ponedeljka 27. junija do petka 1. julija 2016. Ponovno bomo nastanjeni v Hotelu Štrk 4* v Polani, kjer bodo za nas zelo lepo poskrbeli. Več informacij o nastanitvi najdete TUKAJ.

Na taboru bo delovalo 6 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci. Vsaka skupina se bo lotila raziskovanja določene teme. Poleg bolj specializiranih bodo delovale tudi skupine za začetnike.

Kako se prijaviš?

Prijave na tabor tokrat zbirajo na ZOTKS s spletno prijavnico, katero najdete TUKAJ.

Hkrati vas prosim, da po opravljeni prijavi slednjo zaradi lažje evidence potrdite tudi na e-naslov tilen.basle@dopps.si. Res si ne želimo, da bi na koga pozabili.

Kotizacija za tabor znaša 140€, vsi člani DOPPS pa imate pri tem 50% POPUST, torej znaša kotizacija za tabor 70€. Slednji znesek zberete tudi v postopku spletne prijave. Svetujemo vam, da s prijavo pohitite, saj je število mest omejeno, povpraševanje pa kar veliko.

Več natančnejših informacij boste udeleženci prejeli dobrih 10 dni pred pričetkom tabora. Mi že nestrpno pričakujemo pričetek tabora in se veselimo srečanja s teboj.

Zimski mladinski ornitološki raziskovalni tabor Drava 2015

Letos bo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organiziralo Zimski mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki bo med 14. in 18. februarjem potekal na Ptuju. Otroci iz vse Slovenije bodo tako imeli priložnost na zabaven način spoznavati bogat in dragocen življenjski prostor ob reki Dravi.

2015_2_11_Tabor_Skofije_BojanaLipej

Udeleženci Zimskega mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora v Škofijah leta 2013.
foto: Bojana Lipej

Tabor je vključen v projekt »LIVEDRAVA« (izpeljanim s prispevkom LIFE, finančnim instrumentom Evropske unije), ki je namenjen obnovi rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji. 20 udeležencev bo med drugim spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju rečnega življenjskega prostora in njegovih prebivalcev. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni predstavitvi dela na taboru, ki bo v sredo, 18. februarja 2015, ob 16. uri v prostorih Osnovne šole Breg, Rogaška cesta 6, 2250 Ptuj.

Veselimo se srečanja z vami!

Vabilo na zaključno predstavitev dela na taboru pdf