Koncert ZA GOZD – prvi naravovarstveni koncert DOPPS

Prisrčno vabljeni na prvi naravovarstveni koncert v zgodovini DOPPS, ki ga posvečamo našim dragocenim gozdnim specialistom, pticam, ki za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravi prepuščenih gozdov.

Koncert ZA GOZD bo v sredo, 7. septembra 2022 ob 19:00, v Ljudskem domu Šentvid, Ljubljana. Nastopala bo skupina GUGUTKE in posebni gost ADI SMOLAR, varuh koconogega čuka. 

Vstopnine ni – na koncertu se bodo zbirali prostovoljni prispevki (priporočena donacija 10€).
Zbrana sredstva bomo namenili nakupu gozdnih površin, ki jih bomo v okviru kampanje Varuhi gozdnih specialistov vrnili naravi.

Več o kampanji: www.gozdnispecialisti.si

Vabljeni na koncert, kjer bomo združili prijetno s koristnim!


Nastopajoči:
  • Gugutke

Skupina Gugutke želi s svojim ustvarjanjem spomniti na našo preteklost in tradicijo, ki v modernem svetu vse bolj izumira. Na podoben način kot tradicionalna glasba pa izumirajo tudi številne ptice, na kar želijo člani skupine opozoriti tudi s svojim imenom; gugutke – turške grlice.

  • Adi Smolar (posebni gost)

Kantavtor Adi Smolar je prvič uradno nastopil že leta 1981. Od takrat je nanizal številne uspešnice in mnoge od njih so ponarodele. Vsem pa ni poznan le po svoji glasbi temveč, tudi po svoji srčnosti do narave, živali in ljudi. Z velikim veseljem se je zato pridružil tudi kampanji Varuhi gozdnih specialistov in postal varuh ogrožene gozdne ptice – koconogega čuka.


POSTANI VARUH OGROŽENIH PTIC

 

 

Spoznaj gozdne specialiste: KOCONOGI ČUK

Koconogi čuk je majhna vrsta sove, ki je aktivna izključno v nočnem času. Zanj so značilne velike rumene oči in začuden pogled.

Koconogi čuk. Foto: Jure Novak

Naseljuje iglaste gozdove v gorskem svetu, predvsem na nadmorski višini med 600 in 1400 metrov. Najdemo ga tudi v nižje ležečih gozdovih, kjer pa je več plenilcev (denimo kune) in tekmecev, kot je lesna sova, zato si raje izbira gozdove v višjih legah.

Odrasli koconogi čuki so sivo rjave barve z belimi pegami, mladiči pa so bolj čokoladno rjavo obarvani.

Večji del življenja preživijo v samoti, družabni postanejo le v paritveni sezoni, ko je treba poskrbeti za nadaljevanje rodu. Samec takrat poišče ustrezno duplo, kamor nastavi plen in prične s petjem. S tem privabi samico, ki dobro pregleda duplo in če tudi ona le-to prepozna kot ustrezno mesto za gnezdenje, jo tako tudi osvoji.

Koconogega čuka bomo tako našli le tam, kjer je v gozdu dovolj starih dreves z dupli. Taka drevesa so v gospodarjenih gozdovih redka, kar bistveno omejuje razširjenost te zanimive in malo poznane vrste sove.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov bomo zato na DOPPS s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. Ti gozdovi bodo izvzeti iz gospodarjenja, zato bo v njih tudi več dreves z dupli. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je koconogi čuk.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Varuhi koconogega čuka Adi Smolar, Lorella Flego in Ninna Kozorog. 

Spoznaj gozdne specialiste: ČRNA ŠTORKLJA

Črna in bela štorklja sodita v družino štorkelj Ciconiidae. Na prvi pogled bi rekli, da sta si res zelo podobni – edino v barvi se razlikujeta. Vendar pa se ti dve prečudoviti vrsti med sabo zelo razlikujeta, tako v obnašanju kot v izbiri habitata.

Bela štorklja je zagotovo ena najbolj znamenitih ptic selivk. Širom sveta so znane kot znanilke sreče, pomladi in prinašalke otrok.

Gnezdijo v kulturni krajini, kjer imajo na voljo dovolj vlažnih in trajnih travnikov, bogatih s plenom (dvoživke, žuželke, manjši sesalci). Prilagodile so se na gnezdenje v bližini človekovih bivališč, predvsem na daljnovodnih drogovih, in se človeka ne bojijo. S številnimi ljudmi so vzpostavile tesno vez, saj v bližini njihovih domov gnezdijo že več let zapored. Nekateri domačini tako lahko povedo, da se jim štorklja približa tudi na razdaljo do dveh metrov.

Črna štorklja (levo) in bele štorklja (desno). Foto: Jure Novak in Alen Ploj

Črna štorklja pa je veliko bolj sramežljiva kot njena bližnja sorodnica in za življenje potrebuje mirno okolje. Gnezdi le v gozdovih, ki niso moteni s strani človeka. Človeka se že na daleč izogiba, zato jo tudi redkeje opazimo. Za gnezdenje si izbira odročnejše predele gozdov, predvsem takih, kjer tečejo manjši potoki. Prehranjuje so v plitvih vodah potokov, močvirij, včasih tudi na mokriščih, kjer pleni predvsem ribe. 

Tako kot bele štorklje, se tudi črne vračajo v isto gnezdo, ki pa si ga naredijo na večjem drevesu v mirnem delu gozda.

V Sloveniji gnezdi le 40–60 parov črnih štorkelj. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov, s starimi velikimi drevesi ter omejevanje človekovih aktivnosti v času njenega razmnoževanja (maj–avgust).

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je črna štorklja.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

 

 

Spoznaj gozdne specialiste: BELOHRBTI DETEL

Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) velja za eno najredkejših vrst žoln v Evropi.

Belohrbti detel. Foto: Tomaž Mihelič

Je specialist starih bukovih gozdov, ki v svojem habitatu potrebuje 35-60 m3/ha odmrle lesne mase, kar lahko pomeni 15–25 % celotne lesne zaloge. Kontinent poseljujeta dve podvrsti: leucotos osrednjo, severno in vzhodno Evropo, lilfordi pa gorovja južne Evrope.

Podvrsti se ekološko in morfološko razlikujeta, novejše genetske raziskave pa so pokazale tudi daljšo zgodovinsko izoliranost med obema. Lilfordi je evolucijsko starejša podvrsta, je pa tudi bolj ogrožena, saj je njeno območje razširjenosti omejeno in ponekod fragmentirano.

Belohrbti detel je v Sloveniji zastopan ravno s podvrsto lilfordi, njegova populacija pa je ocenjena na 100-150 gnezdečih parov. Če vemo, da je to specialist bukve, ki je gradnica večine slovenskega gozda, lahko opazimo neverjeten vpliv, ki ga ima gozdarstvo na to vrsto.

Danes naseljuje predvsem stare bukove gozdove, na višjih nadmorskih višinah, kjer so ti zaradi razmeroma težje dostopnosti bolje ohranjeni. Med detli velja za prehranskega specialista, saj se hrani skoraj izključno z ličinkami hroščev, predvsem kozličkov, ki jih najde v mrtvem lesu.

Za preživetje torej nujno potrebuje velike količine odmrlega drevja, prevladovati pa morajo debelejša drevesa.

Belohrbti detel je odličen indikator naravnih gozdov in krovna vrsta, z varstvom katere posredno varujemo tudi druge ogrožene organizme, ki živijo v istem habitatu. Raziskave so pokazale, da ima belohrbti detel zelo velik domači okoliš (ta lahko pokriva tudi več sto hektarjev), za njegovo ohranjanje so zato nujno potrebna večja sklenjena gozdna območja, izvzeta iz vsakršne gospodarske rabe. 

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je belohrbti detel.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Petelinji zajtrk (po ornitološko seveda)

V soboto (14. 5. 2022) zjutraj je v Bohinju potekal zagotovo najbolj množičen Petelinji zajtrk do sedaj. Pa ne tak, kot si ga predstavlja večina Slovencev, ampak skupni zajtrk vseh petelinarjev, ki so pred tem navsezgodaj sodelovali pri obsežnem popisu divjega petelina. Vsak pravi popis divjega petelina se namreč konča z zasluženim zajtrkom in pogovori s kolegi petelinarji.

Petelinji zajtrk nam je pripravil Žiga Gabrovec, varuh divjega petelina. Foto: Barbara Mihelič

V skupni akciji je bilo popisano celotno območje Jelovice, zaradi velikega števila udeležencev pa smo lahko popisali veliko širše območje, predvsem v Bohinju in na Pokljuki. Poleg prostovoljcev DOPPS, so se nam pridružili še naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka, z Zavoda za gozdove Slovenije in lokalnih lovskih družin.

Poleg popisov ta vikend, so se letos na Jelovici vršili tudi predhodni popisi, rezultati pa kažejo, da je populacija divjega petelina na območju Jelovice še vedno v upadu. Njegova številčnost se je v obdobju zadnjih dvajsetih let prepolovila.

Po zgodnjih popisih je bil v Bohinju organiziran slasten Petelinji zajtrk, ki ga je pripravil varuh divjega petelina Žiga Gabrovec, glavni kuhar pri Žigola in finalist MasterChef Slovenia 2021. Preko videa je udeležence nagovoril Feri Lainšček, avtor istoimenskega romana, po katerem je bil posnet tudi film. Pozdravil je ornitološko različico Petelinjega zajtrka in zaupal izvor tega ponarodelega imena.

Varstveni ornitolog DOPPS Tomaž Mihelič, vodja popisa in dogodka, je ob tem dejal: »Stanje divjega petelina na Jelovici je alarmantno. Vrsta se, kot kaže, vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi s podrastjo borovnice. Vsi skupaj se bomo morali zavzeti za njegovo ohranitev in zato sem vesel, ko vidim preko 50 popisovalcev na Petelinjem zajtrku. Ni nam vseeno za petelina.«

V nadaljevanju nam je predstavil zadnje telemetrične raziskave o divjemu petelinu v Sloveniji in pomembnost ohranjanja naravnih gozdov ter mirnih con za ohranjanje tega dragocenega gozdnega specialista.

Cilj akcije gozdni specialisti je poudariti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično intenziviranjem gospodarjenja izgubljamo stare, odmaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Zato smo na DOPPS pričeli z akcijo zbiranja sredstev za nakup 10 hektarjev gozda, ki ga bomo vrnili naravi. Tako bomo pričeli povečevati površino naravnih gozdov v Sloveniji, s čimer bomo ohranjali dragocene vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane.

Odziv javnosti je zelo razveseljiv, saj smo uspeli zbrati že 25.000 EUR za ciljni nakup gozdov, ki jih bomo prepustili naravi. To pomeni, da smo v dveh mesecih že več kot na polovici zastavljenega cilja.

Po svojih močeh lahko pomaga prav vsak. Informacije o tem najde na spletni strani: www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Spoznaj gozdne specialiste: DIVJI PETELIN

Divji petelin Tetrao urogallus je naša največja gozdna kura. Živi v gorskih iglastih ali mešanih gozdovih med 1000 in 1500 nadmorske višine z bogato podrastjo jagodičevja, ki mu predstavlja pomemben prehranski vir.

Divji petelin. Foto: Alen Ploj

Kljub svoji velikosti so samci odlični skrivači in živijo zelo prikrito življenje vse do časa parjenja v aprilu, ko se samci začnejo zbirati na t.i. rastiščih. Na njih s svojim oglašanjem privabljajo druge samce in kokoši. Samci si merijo moč v mnogih pretepih, najmočnejši pa pridobi najugodnejše razkazovalno mesto – na centru rastišča, viden vsem kokošim, ki jih v maju tudi oplodi.

Ker je zelo plah in izjemno občutljiv na vznemirjanje zaradi človekovih aktivnosti v gozdu, lahko že najmanjša motnja ali poseg v njegovo življenjsko okolje ogrozita njegov gnezditveni uspeh.

Odpiranje novih gozdnih prometnic, sečnja dreves, nekontrolirane rekreacijske in športne aktivnosti (pohodništvo, nabiralništvo…) ter vznemirjanje na gnezdiščih so glavni dejavniki ogrožanja te vrste v Sloveniji.

V Sloveniji je populacija divjega petelina ocenjena na 550-600 pojočih samcev in je v upadu. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov in vzpostavitev gozdnih zavarovanih območij, ki mu omogočajo mir, predvsem v času razmnoževanja.

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je divji petelin.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Skupaj bomo naravi vrnili že 3 hektarje gozda

V okviru kampanje »Varuhi gozdnih specialistov«, s katero smo pričeli 15. marca 2022, smo dosegli prvi vmesni cilj – zbrali smo 15.000 evrov, kar zadošča za nakup približno treh hektarjev gozda. Končni cilj je zbrati 45.000 evrov za nakup vsaj 10 hektarjev gozda, ki ga bomo podarili oz. vrnili naravi. Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.

Nad potekom kampanje smo zelo zadovoljni in veseli nas, da bomo Slovenci naredili pomemben korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov. Akcijo so podprli številni posamezniki kot tudi podjetja. Preseči prvi cilj nam je pomagalo podjetje Bird Buddy in tako se že bližamo naslednjemu cilju, zbrati 30.000 evrov.

Vse več podpore dobivamo tudi iz tujine, kar je veliko priznanje in dokaz, da so naši gozdovi mednarodnega pomena, nujnosti njihovega ohranjanja pa se zavedajo in je v interesu tudi izven naših meja.

Slovenija je v Evropi med najboljšimi v sonaravnem gospodarjenju z gozdovi, vendar imamo kljub temu zelo malo takšnih, kjer se ne gospodari in so popolnoma prepuščeni naravnemu razvoju. Ohranjenega imamo le manj kot 1 % starega, naravnega gozda. Na DOPPS-u želimo ta trend obrniti in ozaveščati o pomenu naravnega gozda. Stari, naravni gozdovi so namreč edini, ki zagotavljajo preživetje mnogim vrstam ptic in drugim gozdnim specialistom, katerih populacije pri nas so ogrožene. Poleg tega imajo ti gozdovi za človeka pomembno izobraževalno, estetsko, kulturno in zgodovinsko vlogo. Nenazadnje pa so naravni gozdovi edini gozdovi, ki res učinkovito prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Po pomenu, ki ga imajo za naravo in za nas same, so neprecenljivi in jih moramo ohranjati.

Akcijo že podpirajo nekateri znani obrazi in ustanove. Pridruži se lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so od njih odvisne tudi za prihodnje generacije.

Obišči www.gozdnispecialisti.si in spoznaj, kako lahko pomagaš tudi ti.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.