Oddaj podpis podpore referendumu za pitno vodo

Oblast ni prisluhnila stroki, okoljevarstvenim in civilnodružbenim organizacijam ter več kot 53 tisoč podpisnikom peticije proti noveli Zakona o vodah. Sedaj za zaščito pitne vode in zavrnitev škodljive novele Zakona o vodah zahtevamo referendum. Pred nami je velika naloga, saj moramo v samo 35 dneh zbrati 40.000 na upravnih enotah overjenih podpisov. Usoda vode je v naših rokah!

Podpis je mogoče oddati z digitalnim podpisom preko SIGEN-CE ali fizično z overitvijo na upravnih enotah.

Vse informacije o oddaji podpisov najdete tukaj: https://zapitnovodo.si/

Zakaj želimo umik novele Zakona o vodah?

  • Povečali se bodo negativni vplivi motenj in sprememb habitatov v večinoma že tako degradiranih vodnih ekosistemih in posledično bo prišlo do upada biodiverzitete. Ker živimo v obdobju največje biodiverzitetne krize kar pomni človeštvo, je vsako dodatno slabšanje stanja – kar bo rezultat te zakonske spremembe – nedopustno.
  • Povečal se bo škodni potencial zaradi poplavne ogroženosti. Površina pozidanih in sorodnih površin na območjih velike poplavne nevarnosti (OVPN) se v Sloveniji že zdaj povečuje – od 2000-2019 iz 173 na 314 ha (Žiberna 2019). Dodatna sprostitev gradnje na vodnih zemljiščih bo škodni potencial samo še povečala. Ker škode bremenijo državni proračun, je ekonomika zakonske spremembe za družbo zelo sporna. Dalje se s to zakonsko spremembo poglablja konflikt v družbi zaradi poplav, morala bi dosegati ravno nasprotno. Trend gradnje na OVPN, kar so vodna in priobalna zemljišča, je treba zmanjšati in ne spodbujati. Na območju katastrofalnih poplav ob Dravi leta 2012 je bilo poplavljenih 178 ha pozidanih in sorodnih zemljišč. Do leta 2019 se je na območju poplav Drave površina pozidanih in sorodnih zemljišč povečala na 191 ha – za 12,9 ha več kot leta 2012. Največji škodni potencial je leta 2019 nastajal zaradi pozidanih in sorodnih površin (96 mio. EUR) in je bil za 6 mio. EUR večji od tistega v letu 2012. Pozidane in sorodne površine so k skupnemu škodnemu potencialu leta 2019 prispevali 94,3 % vseh stroškov (Žiberna 2019). Kdo bo plačeval drage protipoplavne ureditve za nove objekte na vodnih zemljiščih in za škode zaradi poplav?
  • Razširjeni posegi na vodnih in priobalnih območjih pomenijo veliko tveganje za onesnaženje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, ki so vir naše kakovostne pitne vode. Sladkovodni ekosistemi so poleg tega že med najbolj ogroženimi in če jih želimo ohraniti, nikakor ni sprejemljivo, da to stanje še poslabšujemo z novimi posegi.
  • Novi zakon bi ponudil več možnosti za privatizacijo dostopa do vode.
  • Voda je javno dobro, ki mora biti dostopna vsem. Objekti za javno rabo pa kljub svojemu imenu NISO javno dobro, saj so lahko v zasebni lasti, za njihovo uporabo pa je v resnici pogosto potrebno plačati. Med objekte v javni rabi namreč spadajo tudi hoteli, restavracije, nakupovalna središča, bencinski servisi, kemične čistilnice, pralnice in drugi objekti, ki na vodna in priobalna zemljišča ne sodijo.

#ProtectWater

Voda je življenje. Brez zdravih rek, jezer in mokrišč ni pitne vode, ni življenja. Evropske vodne vire ščiti evropska zakonodaja, vendar si mnogo nacionalnih vlad prizadeva oslabiti zakone. SKUPAJ jih moramo ustaviti.

V ČEM JE PROBLEM?

Po zadnjih podatkih kar 60% evropskih rek, potokov, jezer in mokrišč ni v dobrem stanju. Skozi generacije smo jih uničevali in onesnaževali, ter neodgovorno odvzemali velike količine vode.

Če bomo tako nadaljevali, bodo negativni učinki vidni povsod; od najmanjših, čisto vsakdanjih stvari, katere imamo za samoumevne, do celotnih industrijskih panog. Vplivalo bo tudi na nešteto vrst, ki za preživetje nujno potrebujejo vodne ekosisteme.

KDO JE KRIV?

Vsak je odigral svojo vlogo, vendar so naše vlade tiste, ki dopuščajo izkoriščanje naših rek, jezer in močvirij s trajnimi posledicami. Jezovi in druga infrastruktura (npr. za hidroenergijo, zaščito pred poplavami in plovbo) uničujejo naravni tok reke in onemogočajo reprodukcijo nekaterih vrst. Netrajnostno kmetijstvo onesnažuje in porabi velike količine vode.

Z evropsko vodno zakonodajo so se nacionalne vlade zavezale končati uničevanje vodnih virov, vendar danih obljub niso izpolnile. Še huje, sedaj želijo zakonodajo še oslabiti!

KAKŠNA JE REŠITEV?

Zavrteti čas nazaj in preprečiti poslabšanje rek ne bo mogoče brez močne zakonodaje. V Evropi imamo močan zakon, ki ščiti naše reke, jezera, mokrišča, potoke, somornico in podtalnico – Okvirno vodno direktivo. Slednja zagotavlja tudi, da so vodni viri v slabem stanju, najkasneje do leta 2027 obnovljeni in oživljeni.

Medtem, ko to berete, se številne nacionalne vlade trudijo oslabiti zakonodajo. To bi bila katastrofa za naše reke, jezera in mokrišča, od katerih smo vsi odvisni.

#ProtectWater

UKREPAJTE ZDAJ: povejte Evropski komisiji naj ohrani močno zakonodajo, ki ščiti naše vode!

SVET BREZ PIVA?

Veliko sestavin je potrebnih za izdelavo vašega najljubšega piva, a vse se začne s kvalitetno vodo. Na žalost kvaliteta evropskih vodnih virov strmo pada.

Evropski pravni okvir varuje reke, jezera, mokrišča, potoke in podtalnico. Zagotavlja, da države članice varujejo njihove vode in obnovijo, kar je že bilo uničeno. Leto 2027 je zadnji rok za izpolnitev ciljev Vodne direktive.

Medtem, ko to berete, se številne države članice trudijo oslabiti direktivo. MORAMO jih ustaviti! Povejte Evropski komisiji naj ohrani našo zakonodajo močno ter da SUHO, UMAZANO in LUKSUZNO PIVO ostanejo le del naše domišljije.