V Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic

Evropski rdeči seznam ogroženih ptic je pregled tveganja za izumrtje vsake izmed 544 prostoživečih vrst ptic v Evropi in sledi kategorijam in kriterijem rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). Glede na določitev stopnje ogroženosti vrste se oblikuje državna in mednarodna okoljska politika, sprejemajo ukrepi ter izvajajo akcije, ki so potrebne za ohranjanje posamezne vrste.

Število ogroženih in skoraj ogroženih vrst znotraj glavnih habitatnih  tipov v Evropi. Vir: Evropski rdeči seznam ogroženih ptic Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kmetijske površine in travišča (33), 28 na morske habitate, 13 na mokrišča, 9 na gozdne habitate, 9 na grmišča, 4 na ribnike in namakalne površine in 4 na skalnata območja.

Rezultati trenutnega Evropskega rdečega seznama ogroženih ptic kažejo, da je od 544 vrst ptic v Evropi 13 % ogroženih (71 vrst), 2 % pa kritično ogroženih (8 vrst).

Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kulturno krajino in travišča ter morske habitate. Upada tudi četrtina vrst, ki je vezana na gozdne habitate.

V zadnjih nekaj desetletjih je v Evropi upadla populacija vsake tretje vrste ptice.

Morske ptice, pobrežniki, race plovke in ujede so med najbolj ogroženimi skupinami z najhitrejšimi upadi populacij. Upadajo tudi populacije večine vrst škrjancev, strnadov in srakoperjev.

Glavni dejavniki, ki negativno vplivajo na populacije ptic po vsej Evropi so spremembe v rabi tal, intenzifikacija kmetijstva, hiter razvoj infrastrukture, prekomerna raba naravnih virov in onesnaževanje voda, globalne podnebne spremembe pa so dejavnik, ki razmere še dodatno zaostrujejo.

Ptice so odlični indikatorji, ki odražajo dejansko stanje narave, zato je zaskrbljujoče dejstvo, da v Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic, ogrožena pa je že vsaka osma vrsta ptice. Spremembe so nujne. Ne gre le za ohranjanje vrst in njihovih habitatov, ampak tudi za naše zdravje, družbo in ekonomijo, ki brez naravnih dobrin ne bo vzdržala. Pomembno je razumeti, da se v naravo splača vlagati.

Posameznik lahko pomaga na številne različne načine– vloži svoj čas, trud ali spremeni vsakodnevne navade. Vsaka dobra gesta šteje, pa če se zdi še tako nepomembna ali majhna.

Dokumentarni film: PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV

Film o vsakdanjem življenju ptic, ki ostaja prikrito večini od nas. Avtor namreč odstira osupljive podrobnosti iz življenja ptic, od katerih mnoge živijo v neposredni bližini ljudi, a jim ne pridejo tako rekoč nikoli pred oči. Matej Vranič je dve leti s kamero spremljal življenje ptic, ki naseljujejo jezera in okolico. Zahtevno delo je uspešno opravil zahvaljujoč več kot 30-letnemu zasebnemu zanimanju za živalski svet in 20-letnemu poklicnemu ukvarjanju s snemanjem in fotografijo.

Film Ptice jezer, njihova vrnitev prikaže, kako so se v nekoč zaradi industrije uničeno okolje znova vrnile ptice. Jezera v okolici Velenja, ki so geografsko središče filma, so nastala kot posledica posedanja tal nad rovi premogovnika. Ta je začel obratovati konec 19. stoletja, sredi 20. stoletja pa je začela tu delovati še termoelektrarna, ki je povzročila hudo onesnaženje jezerske vode in izginotje življenja v njej. Posledično so izginile tudi mnoge ptice. Po dolgotrajnem ekološkem sanacijskem programu, ki se je začel sredi 80. let, se je v vodo vrnilo življenje. Sčasoma so se vrnile tudi ptice, prišle so celo nekatere vrste, ki jih prej ni bilo.

Film PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV je odličen prikaz, kako lahko človek nekoč uničeno industrijsko območje spremeni v prijazno okolje, kamor se vrne življenje.

Nastajanje filma

Pri nastajanju filma je morala biti snemalna ekipa zelo iznajdljiva in potrpežljiva. Za celoten film so potrebovali kar 380 snemalnih dni. Včasih je bilo za le nekaj sekund trajajoč posnetek potrebnih več mesecev. Posebej zahtevno nalogo je predstavljal upočasnjen podvodni posnetek vodomca, ki pod vodo ujame ribico. Posrečil se jim je šele po osmih mesecih priprav in trdega dela. Pri filmu je zelo pomemben tudi zvok, saj gledalcu omogoča, da dobi pravi vpogled v živalski svet in ga v celoti začuti. Zato mora biti odlično posnet. Kljub sodobni profesionalni opremi pa je v naravi precej zahtevno posneti kvaliteten zvok. Predvsem zato, ker živimo v okolju, kjer je hrup stalno prisoten, pa čeprav se ga morda sploh ne zavedamo.

Šaleška jezera so danes zbirališča mnogih vrst ptic. Pozimi lahko na bregu opazimo kormorana, ki si po lovu suši svoje razprte peruti. Spomladi selivke začnejo svoj paritveni ples, stare znanke kukavice podtikajo svoja jajca, ujede pripravljajo svoji bliskoviti napad. Poleti, ko je želja po kopanju v Velenjskem jezeru izpolnjena, se lahko oddaljimo od trušča in od daleč opazujemo barvitega čebelarja ali neobičajnega ribjega orla. Do jeseni bo več tisoč škorcev vsako noč prespalo v trstičju. Šoje in srake bodo ropale koruzna polja….

V Šaleški dolini je bilo oglašanje ptic pred tridesetimi leti redkost, danes pa so ornitologi tam našteli več kot 200 različnih vrst ptic.

Matej Vranič je fotografije z motivi narave objavil v številnih koledarjih, na razglednicah, v knjigah in revijah. Prejel je naziv Slovenski naravoslovni fotograf leta 2017 in priznanje za Slovensko naravoslovno fotografijo leta 2017. Njegove fotografije so bile razstavljene v številnih lokalnih galerijah in razstavah. Za revijo National Geographic Slovenija je pripravil številne zgodbe s tematiko divjih živali. Danes je, bolj kot na fotografijo samo, osredotočen na snemanje dokumentarnih filmov o prosto živečih živalih. Verjame, da s trdim delom in strastjo pride tudi uspeh.

Besedilo: Matej Vranič, povzeto po Marjan Žiberna, Maja Omladič Topovšek
Fotografije: Matej Vranič

 
Film je v letošnjem letu prejel že številne nagrade na tujih filmskih festivalih:

  • China International Green Film Week 2018 – nagrado za najboljšo fotografijo
  • Vaasa Nature Wildlife Film Festival 2018 – drugo mesto posebna nagrada žirije
  • Matsalu Nature Film Festival 2018 – posebna diploma
  • International du Film Ornithologique 2018 – tekmujejo za najboljši ornitološki film.

 Več informacij o filmu lahko najdete na spletni strani BIRDS OF THE LAKES, film pa si bo v kratkem mogoče ogledati v slovenskih art kinematografih. Katerih? SPORED je že na voljo, izberite kraj ter datum in pošljite oči in ušesa na pašo!

Prostovoljci za breguljke pripravili gnezdilne stene

Breguljka, kot tudi vodomec sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta navpične peščene stene, v katerih si izkopljeta gnezdilni rov. Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov, sedaj izgubljata svoj prostor za gnezdenje. S prostovoljno delovno akcijo so prostovoljci DOPPS, ki delujejo v okviru Štajerske sekcije ob reki Dravi ta vikend uredili peščene stene, ki so sedaj pripravljene na prihod breguljk.

V soboto, 7. aprila 2018 se je v Dolanah zbralo 20 prostovoljcev, ki so ob reki Dravi v nekaj urah uredili približno 40 metrov peščenih sten. V teh stenah je v letu 2017 gnezdilo 96 parov breguljk in en par vodomca. Ker so z delom na tej lokaciji hitro končali, delovna vnema pa je bila visoka so sklenili, da se odpravijo še v Hajdoše. Na tej lokaciji so leta 2015 med deli na kanalu reke Drave strojno uredili daljši odsek peščene brežine. V letu 2016 je v njej gnezdilo več kot 500 parov breguljk, vendar stene zaradi velikosti, kot tudi oteženega dostopa niso urejali ročno. Stena se je zato sesedala, v njej pa je že v lanskem letu gnezdilo za polovico manj breguljk. V soboto so se opogumili in ročno uredili približno 20 metrov gnezdišča.

Vsem udeležencem prostovoljne delovne akcije se lepo zahvaljujemo za vložen čas in trud. Verjamemo, da se bodo breguljke tudi letos vrnile, mi pa vam obljubimo, da vas bomo o tem obvestili.

Reka Drava: darilo narave za vse generacije

V mesecu aprilu smo predstavili prvi kratek videospot z naslovom Reka Drava: darilo narave za vse generacije, danes pa vam predstavljamo drugega. Videospota sta napovednika za prihajajoč kratek dokumentarec, ki bo izšel v mesecu septembru tega leta. Videospot je nastal v okviru projekta LIVEDRAVA (LIFE11 NAT/SI/882). Vabljeni k ogledu!

Videospot in druge videoposnetke, ki so nastali v okviru projekta LIVEDRAVA si lahko ogledate v naši videogaleriji.

Sobota v znamenju naravovarstvenih akcij

V soboto, 28. marca 2015, je Severnoprimorska sekcija DOPPS organizirala delovno akcijo postavljanja prež za črnočelega srakoperja na Ajdovskem polju, Štajerska sekcija pa je medtem uredila peščene stene za breguljko in vodomca ob reki Dravi.

Da bodo ptice imele kje »sedeti«…

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže. foto: DOPPS

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže.
foto: DOPPS

Sobotne delovne akcije na Ajdovskem polju, ki jo je organizirala Severnoprimorska sekcija, se je udeležilo devet prostovoljcev. S skupnimi močmi in delovno vnemo so postavili 38 štirimetrskih akacijevih hlodov ter tako v močno degradirano kmetijsko krajino vrnili nekaj struktur in s tem življenja. Ta sedaj izgleda veliko prijaznejše, novih struktur pa se bodo zagotovo razveselili tudi črnočeli srakoperji in druge živali. Že med postavljanjem prež so jih odkrile šmarnice, ki so na njih zadovoljno posedale.

Peter Krečič, soorganizator akcije: “Izjemno sem vesel, da smo akcijo uspešno zaključili. Je pa to zgolj ena faza v sklopu širšega projekta izvajanja varstvenih ukrepov za ohranitev črnočelega srakoperja v Vipavski dolini, ki je trenutno najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. Veselim se že povratka teh ptic s selitve, hkrati pa vse zainteresirane vabim k sodelovanju.

2015_3_31_bregulja_zumrova_gregor_subic

Prostovoljci so ob reki Dravi uredili približno 110 metrov peščenih sten.
foto: Gregor Šubic

… in gnezditi!

Medtem ko so kolegi na Ajdovskem polju v zemljo zasajali preže, so prostovoljci Štajerske sekcije na drugem koncu Slovenije ob brežine reke Drave zasajali motike, krampe in drugo orodje. S skupnimi močmi so ponovno uredili približno 110 metrov peščenih rečnih brežin, ki bodo breguljkam in vodomcem omogočili gnezditev. V akciji je sodelovalo 14 prostovoljcev, ki so delo ob sončnem sobotnem dnevu končali v nekaj urah.

Urejanje rečnih brežin za breguljko in vodomca je ena najstarejših prostovoljnih akcij Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Brez pomoči številnih generacij prostovoljcev bi breguljka z reke Drave izginila že dolgo tega, saj se peščene stene zaradi spremenjene rečne dinamike ne tvorijo več,” je povedal Tilen Basle, organizator akcije.

Akcija ob reki Dravi je potekala v sklopu projekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882).

Reka Drava ima več prostora zase in za svoje prebivalce.

Nižinski del reke Drave je nekoč sestavljala glavna struga, ki jo je prepletalo mnogo manjših stranskih rokavov. Ti so predstavljali edinstvena življenjska okolja za mnoga živa bitja, hkrati pa so rokavi ob narasli vodi to posrkali vase in tako preprečili razlivanje reke. Ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Dravi se je ta proces naravne zaščite pred poplavami okrnil, hkrati pa so mnoge živali izgubile dragocen življenjski prostor. Danes poskušamo z konkretnimi naravovarstvenimi akcijami ponovno oživiti te procese in reki vrniti življenje.

2014_11_10_rokav_Drava_Dominik_Bombek

V stranski rokav pri Vurberku ponovno teče voda iz reke Drave.
foto: Dominik Bombek

Brez vode ni življenja!

V začetku novembra smo v okviru projekta LIVEDRAVA zaključili prvo izmed treh predvidenih renaturacij rečnih rokavov na reki Dravi. Mrtev rečni rokav pri Vurberku, skozi katerega že dolgo ni tekla voda, smo odprli in tako vzpostavili ponoven pretok vode. S tem bomo ugodno vplivali na mehkolesno loko in številna druga živa bitja. Vodomec in mali martinec bosta v živem rokavu našla odlično mesto za prehranjevanje, številne ribe primerno drstišče, hkrati pa bo rokav predstavljal nov življenjski prostor za mnoge dvoživke, kačje pastirje in ostale žuželke.

Nova spoznanja prenašamo v prakso.

Na nasproti strani rečnega rokava v Vurberku smo prav tako pričeli z odstranjevanjem kamnometa na levem bregu reke Drave. Z odstranitvijo kamnometa bomo ponovno omogočili bočno erozijo reke, ki bo tako ustvarila primeren življenjski prostor za gnezdenje vodomca in breguljke. S tem bomo reki dali tudi več prostora, s čimer bo v primeru visokih voda uspešneje zadrževala vodo znotraj svoje struge. Gre za prvi tovrsten primer odstranjevanja kamnometa z naravovarstvenim ozadjem v Sloveniji.

Vsa dela potekajo v sklopu akcije C.8 – Obnova rečnih brežin in akcije C.9 – Izdelava gnezditvenih sten za breguljko in vodomca projekta LIVEDRAVA, ki je sofinanciran iz evropske Life+ sheme. Z omenjenimi akcijami bomo izboljšali življenjski prostor za številne ogrožene vrste živali in rastlin, hkrati pa pripomogli k boljši protipoplavni varnosti ob reki Dravi.