Življenja ljudi in mokrišč so prepletena

2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je bila na ta dan v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov. Če na mokrišča ne pomislimo vsakodnevno, je prav, da nanje pomislimo vsaj na ta dan v letu in se zamislimo, ali naredimo dovolj za njihovo ohranjanje in kaj lahko spremenimo, da bomo tudi mi prispevali k njihovemu ohranjanju in obnovi.

Vendar pa samo razmišljanja in besede niso dovolj, potrebno je tudi odločno ukrepanje. Od leta 1700 je namreč izginilo že več kot 80 % mokrišč, kar je ob vse večjih posledicah podnebnih sprememb zelo zaskrbljujoče. Zaustaviti moramo uničevanje mokrišč, z njimi upravljati premišljeno in trajnostno ter poskrbeti za njihovo obnovo.

Z izgubo mokrišč izgubljamo vsi

Mokrišča opravljajo številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi. Med drugimi so vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. So pomemben rezervoar ogljika, saj ga nekatera mokrišča skladiščijo tudi do štiri krat več kot tropski gozdovi. Šotišča, ki pokrivajo le 3 % površine našega planeta, tako skladiščijo približno dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu skupaj. Hkrati so mokrišča naš naravni ščit in zagotavljajo poplavno varnost – vsak kvadratni meter mokrišča v povprečju absorbira 14.000 litrov poplavne vode.

Vlaganje v ohranjanje, trajnostno rabo in obnovo mokrišč pomeni vlaganje v prihodnost človeštva. Slednjega se zavedamo tudi na DOPPS-u, zato je ohranjanje mokrišč naša prioriteta že od samega začetka delovanja. Danes smo upravljalci treh naravnih rezervatov z različnimi tipi mokrišč, kjer veliko časa namenimo prilagajanju novim izzivom in zagotavljanju njihovih primarnih funkcij tudi v prihodnje. Vključeni smo (in smo bili) tudi v številne projekte, katerih cilj je ohranjanje mokrišč, med drugimi LIFE LIVEDRAVA, LIFE Tršca, LIFE Stržen, BESTbelt Mura in PoLjuba.

Čas je za obnovo mokrišč

Mokrišča so med svetovno najbolj ogroženimi ekosistemi. Izgubljamo jih predvsem zaradi izsuševanja, prekomerne rabe vode in drugih virov, onesnaževanja, v zadnjih letih pa jih vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Z izgubljanjem mokrišč, izgubljamo vsi, zato je čas, da pričnemo z njihovo obnovo.

7 dobrih praks za obnovo mokrišč. Vir: worldwetlandsday.org

Že pred časom smo dosegli prelomno točko in pričeli z razmislekom o naših vplivih na okolje. Vendar pa samo razmišljanja in besede niso dovolj, potrebno je tudi odločno ukrepanje.

Zaradi človekovih dejavnosti so številni ekosistemi degradirani ali uničeni, med najhitreje izginjajočimi ekosistemi pa so mokrišča. Od leta 1700 je izginilo že več kot 80 % mokrišč. Številni tipi mokrišč so posledično že močno ogroženi, z nadaljevanjem trenda pa dobršen del odgovornosti za njihovo izginotje na nas samih.

Izguba mokrišč pa še zdaleč ne ogroža »le« rastlin in živali, od mokrišč smo odvisni prav vsi. Mokrišča so razlog, da si lahko vsak dan nalijemo kozarec pitne vode, saj zemlja, rastline in drugi vodni organizmi v mokriščih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo. Blažijo tudi negativne učinke vremenskih podnebnih pojavov, kot poplave in suše.  S shranjevanjem vode ščitijo pred poplavami, v poletnih mesecih pa preprečujejo sušo. Pravzaprav so naš naravni ščit in »varuhi« pred posledicami podnebnih spremembam, saj uravnavajo mikroklimo, podnebje ter so izjemna skladišča ogljika.

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča, tako za živali in rastline, kot tudi za dobrobit ljudi. Zaustaviti moramo uničevanje mokrišč, z njimi upravljati premišljeno in trajnostno ter poskrbeti za njihovo obnovo.

Uničevanja mokrišč naj postanejo preteklost, čas je za njihovo obnovo!


Na DOPPS je aktivno ohranjanje in obnova mokrišč prioriteta že od samega pričetka delovanja. Danes smo upravljalci treh naravnih rezervatov z različnimi tipi mokrišč, kjer veliko časa namenimo prilagajanju novim izzivom in zagotavljanju njihove primarne funkcije tudi v prihodnje.

NARAVNI REZERVAT ORMOŠKE LAGUNE

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune smo novembra 2021 pripravili gnezdišča za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst. Foto: Ana Vaupotič

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune si nenehno prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje življenjskih prostorov, zato smo v novembru 2021 v okviru t.i. »Izvedbe ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti za obvladovanje podnebnih sprememb v Naravnem rezervatu Ormoške lagune« izvedli zemeljska dela, s katerimi smo vzpostavili ali pa preoblikovali že obstoječe vodne površine za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst, (npr. kostanjevka, čapljica, navadna čigra) in oblikovali plitvo poplavljene površine in poloje kot gnezdišče za polojnike in rdečenoge martince ter kot selitveno postojanko za pobrežnike.

NARAVNI REZERVAT IŠKI MOROST

Na območju Naravnega rezervata Iški morost smo z različnimi ukrepi, kot so trikratna košnja letno s spravilom, štirikratna košnja letno s spravilom ter štirikratna košnja letno s spravilom z enkratnim dosejevanjem avtohtonega zelenega mulča, uspeli v zadnjih treh letih bistveno (za 80+ %) zmanjšati pokrovnost tujerodnih vrst rodu Solidago (tj. zlate rozge) in značilno povečati vrstno pestrost sestojev v naravnem rezervatu.

Kot so pokazali izsledki četrtega zaporednega popisa vegetacije na NRIM, ki so ga izvedli strokovnjaki z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, se je kot najbolj učinkovita metoda zatiranja zlate rozge izkazala štirikratna košnja letno s spravilom z dosejevanjem zelenega mulča. A tudi ostale so prinesle želen rezultat.

V letu 2022 smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok izvedli več različnih aktivnosti za omejevanje širjenja in vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Foto: NRŠZ

NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK

V okviru Programa porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe smo v letu 2022 na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok izvedli več različnih aktivnosti za omejevanje širjenja in vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin.

Vnos semen tujerodnih rastlin (z različnimi načini širjenja semen kot so biotski – ptice, žuželke in druge živali ter abiotski – veter, vodni tok) iz okolice naravnega rezervata je trajen problem, ki terja vsakoletno spremljanje stanja in njihovo sprotno odstranjevanje.

Aktivnosti, ki jih izvajamo že od leta 2019, vključujejo strojno odstranjevanje podzemnih delov in puljenje mladih tujerodnih rastlin, mulčenje in obrezovanje ter odstranjevanje biomase na težko dostopnih predelih (zastiralni nasipi, brežine kanalov…) ter zasajevanje avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst z namenom zasenčenja rastišč invazivnih tujerodnih rastlin.

 

Mokrišča za ljudi in naravo

2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je bila na ta dan v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov.

Mokrišča so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno najbolj ogroženimi ekosistemi. V njih živi ali se razmnožuje 40 % vseh živalskih in rastlinskih vrst, številne vrste pa so zaradi izgube mokrišč močno ogrožene. Od leta 1970 smo izgubili že 35 % mokrišč, od leta 1700 pa skoraj 90 %. Z mokrišči izgubljamo tudi številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi.

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča in z njimi upravljamo premišljeno in trajnostjo ter jih obnavljamo. Na to nas opominja tudi slogan letošnje ozaveščevalne kampanje: SPOŠTUJ – UPRAVLJAJ – OBNOVI – VZLJUBI.

Mokrišča izgubljamo predvsem zaradi izsuševanja (drenaž), prekomerne rabe vode, onesnaževanja, prekomernega ribolova in globalnih podnebnih sprememb.

Z njihovo izgubo izgubljamo vsi. Zakaj?

  • Ker so mokrišča »ledvice Zemlje«. Zemlja, rastline in drugi organizmi v močvirjih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo.
  • So rezervoar ogljika. Z izsuševanjem mokrišč povečamo izpust toplogrednih plinov v ozračje, ki so sicer skladiščeni v njih.
  • Zagotavljajo poplavno varnost. Vsak kvadratni meter mokrišča absorbira 14.000 l poplavne vode. Tako zmanjšajo obseg poplav in so naš naravni ščit.
  • Reke in potoki prenašajo hranilne snovi. Odgovorni so za njihovo kroženje in vzdržujejo prehranjevalne verigo.
  • So življenjsko okolje 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst.
  • Mokrišča so pomembne selitvene postojanke vodnih ptic.
  • Prispevajo k izboljšanju počutja. Nudijo mesta, kjer preživljamo kvaliteten čas v naravi – se sproščamo in rekreiramo.

»Premišljena in trajnostna raba mokrišč ni le mogoča, vendar je nujna za prihodnost ljudi, kot tudi celotnega planeta. Nadaljnje povzročanje škode tem ekosistemom bo imelo grozne posledice, zato moramo ukrepati zdaj. V njihovo ohranjanje moramo vložiti čas in sredstva, kot tudi svoje srce.« je povedala Martha Rojas Urrego, generalna sekretarka Konvencije o mokriščih.

Svetovni dan mokrišč

2. februarja 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih (Ramsarska konvencija), ki predstavlja temelj njihovega varstva in trajnostne rabe. Ta dan tako širom sveta posvečamo ozaveščanju o pomenu mokrišč za ljudi in ves planet.

Danes v mestih prebivajo 4 milijarde ljudi. Do leta 2050 se bo to število še povečalo zaradi povpraševanja po zaposlitvi in boljših priložnostih zanjo. Urbanizacija je eden ključnih mega izzivov prihodnosti, ki popolnoma spreminja način življenja judi. Predvidevajo, da se bo do konca leta 2030 število mega-mest (mesto z več kot 10 milijoni prebivalcev) povečalo iz 31 na 41.

Velika mesta ne predstavljajo samo ekonomski, logistični in upravljalski izziv, temveč predvsem okoljski in naravovarstven. S širjenjem mest se vse bolj posega v mokrišča, ki ne opravljajo le vitalnih funkcij v urabanih naseljih, temveč so osnova za njihov obstoj. Prav zaradi slednjih izzivov letošnji svetovni dan mokrišč obeležujemo pod sloganom: Mokrišča za boljšo prihodnost urbanih okolij.