Drozgi Turdidae
Taščica
(Erithacus rubecula)
Taščica je skoraj nezamenljiva prebivalka naših parkov, gozdov in vrtov. S svojim značilnim napevom in pojavo majhne, sive ptice z izrazitim oranžnim obrazom in prsim je poznana mnogim ljudem.
Taščica gnezdi na tleh med listjem in travo, v brežinah ali v kakšnem deblu. V Evropi je široko razširjena in pogosta ptica. Pri nas velja za zelo pogosto celoletno vrsto.
Slavec
(Luscinia megarhynchos)
Slavec je ptica, ki jo redko vidimo, zato pa jo toliko pogosteje slišimo. Njegovo že pregovorno lepo petje pogosto slišimo, kadar se razlega iz kakšnega grma ali drevesa. Poje zlasti ob večerih in ponoči, slišimo pa ga lahko tudi podnevi . V nasprotju s svojim bogatim pevskim naborom je to v resnici na pogled zelo preprosta ptica, ki je povsem enotno rjavo obarvana.
Slavci so pri nas dokaj pogoste gnezdilci, v jeseni pa se odselijo v Afriko.
Pogorelček
(Phoenicurus phoenicurus)
Pogorelčka prepoznamo po njegovem rdečkastorjavem trebuščku in repu ter zelo značilnim potresavanjem z repom in perutmi, ko stoji na tleh. Tako kot samec ima tudi samica rdeč rep, vendar je po telesu rjavo obarvana, medtem ko je samec črn.
Pogorelčkov življenjski prostor so senožetni travniki, tako v nižinah kot v sredogorju, pa tudi gozdovi in pragozdni ostanki. Gnezdi v drevesnih polduplih in kamnitih nišah, zasede pa tudi gnezdilnice.
V Sloveniji je vse redkejša gnezdilka, nekateri tudi prezimujejo.
Šmarnica
(Phoenicurus ochruros)
Šmarnica je ptica, ki jo lahko najdemo v mnogih življenjskih prostorih. Razširjena je tako v dolinah, kjer prebiva zlasti v bližini človeških naselij, kot v visokogorju, kjer jo najdemo v bližini skalovja in skalnih sten. Gnezdo si uredi v razpoki v skali, v votlih zidakih, podpornih tramovih, zidanih hišah in podobno.
Prepoznamo jo po vpadljivo črni ali rjavi obarvanosti telesa, ki je v kontrastu z rdečkastorjavim repom.
V Sloveniji je široko razširjena in velja za pogosto gnezdilko in celoletno vrsto.
Kupčar
(Oenanthe oenanthe)
Kupčar je razširjena poletna vrsta odprtih območji. Samci imajo sivo obarvano hrbtno stran. Lica in peruti so črni, trebušna stran pa je umazano bele barve. Samice so nekoliko bolj bledo obarvane. V letu je pri kupčarjih zelo opazna bela trtica.
Življenjski prostor kupčarja so vresave, barja, travniki s kamnitimi zidovi, tundre ter gorski travniki s skalovjem in gruščem. Med selitvijo ga pogosto srečamo na travnikih, poljih, industrijskih območjih in celo na pristajalnih stezah.
Pri nas je redka celoletna vrsta.
Sredozemski kupčar
(Oenanthe hispanica)
Sredozemski kupčar nam lahko v letu deluje kot precej dolgorepa vrsta. Samci so smetanasto obarvani s črnimi lici in temnimi perutmi, samice pa so svetlo rjave. Samec se s petjem pogosto oglaša s kamnitih blokov, zidov ali stebel rastlin. Zelo zanimiv je tudi njegov svatovski let, ko z razprtimi repnimi peresi in nemirno frfotajoč poleti nad gnezditvenim območjem.
V Sredozemlju jih najdemo samo poleti, od septembra dalje pa poletijo v prezimovališča afriških savan. Pri nas ne gnezdi več.
Repaljščica
(Saxicola rubetra)
Repaljščico najpogosteje vidimo, ko na travniku poseda na vrhu grma ali kobulnice, kjer prepeva ali pa opreza za plenom, za katerim se požene na tla. Gnezdi na vlažnih in suhih travnikih. Na mokrih ali celo poplavnih travnikih, predvsem v kraškem svetu, je zelo pogosta, medtem ko je na kraških košenicah in visokogorskih suhih travnikih redkejša.
Repaljščica je široko razširjena poletna vrsta in preletnik na odprtih območjih vresišč in ravnin.
Pri nas je repaljščica dokaj pogosta vrsta.
Prosnik
(Saxicola rubicola)
To ptico, nekoliko podobno repaljščici, videvamo posedati na vrhu grmovja, nizki veji ali višji bilki, od koder lovi hrano. Poleti ima samec črno glavo, obrobljeno z belim ovratnikom. Hrbet in peruti so temno rjavi in črno progasti. Ima enotno temen rep in nima nadočesne proge kot repaljščica. Pozimi je samec svetlejši, z manj rdečine na prsih, in manj izrazito progast. Peruti ima krajše kot repaljščica, saj leta na krajše razdalje. Samica je precej svetlejša od samca, s temno, sivorjavo glavo. Mladi so po prsih tanko progasti.
Cikovt
(Turdus philomelos)
Cikovt je srednje velik drozg z rjavosivim hrbtom in svetlim trebuhom, ki je posut s pegami. Njegov življenjski prostor so mešani gozdovi z dobro razvito podrastjo, najdemo pa ga tudi na poljih s posameznimi drevesi, v pokrajinah z živo mejo ter na pokopališčih in vrtovih z drevjem in grmovjem. Prezimuje večinoma v Sredozemlju.
Pogosta hrana cikovtov so polži. Te ptice si zato izberejo kamen ali drugo ustrezno podlago, na kateri razbijajo polžje hišice. T. i. cikovtovo nakovalo je lahko opazno, saj ga obdaja veliko razbitih polžjih hišic.
V Sloveniji je pogost gnezdilec in preletnik, manjše skupine pa tudi prezimujejo.
Vinski drozg
(Turdus iliacus)
Najmanjši evropski drozg je čokat in kratkorep ptič. Ima široko nadočesno progo in rjasto rjave boke. Spodnja stran telesa je belkasta z jasnimi pegami, zgornja stran je rjava. Leti hitro in naravnost kot cikovt in ne valovito kot carar.
Vinski drozgi pogosto tvorijo velike jate skupaj z brinovkami, od katerih se ločijo po velikosti in visokih klicih. Gnezdijo v Skandinaviji in ob Baltiku, prezimujejo pa v srednji in južni Evropi. V Sloveniji je vinski drozg maloštevilen prezimovalec.
Carar
(Turdus viscivorus)
Carar je največji evropski drozg, ki pogosto stoji zelo vzravnano. V primerjavi s cikovtom je bistveno večji in svetlejši, ima daljši rep in veliko bolj pegasto trebušno stran. Pri valovitem letu se vidijo sivorjava trtica in beli koti repa.
Ta vrsta drozga je veliko manj družabna od ostalih vrst. Združuje se v manjše, razpršene skupine in le redko v večje jate. V Evropi se selita samo severnoevropska in baltiška populacija.
Pri nas je pogosta celoletna vrsta.
Brinovka
(Turdus pilaris)
Brinovka je velika in pisana ptica. Ima sivo obarvano glavo in trtico, na zgornji strani rdečerjave peruti in črn rep. Je zelo družabna in gnezdi v raztresenih kolonijah, v katerih se ptice zelo dobro branijo in pogumno napadejo sovražnika.
Prvotni gnezditveni prostor so razredčeni gozdovi sibirske tajge, šele od sredine 19. stoletja pa gnezdi tudi v srednji Evropi. Severne populacije se selijo in prezimujejo v srednji in vzhodni Evropi. V času prezimovanja brinovke lahko tvorijo velike jate.
Pri nas je redka gnezdilka, redke prezimujejo.
Kos
(Turdus merula)
Kos je ena od najbolj poznanih evropskih ptic, ki je pogosta v gozdovih, na podeželju in v mestu. Samec je črn in ima rumen kljun in očesni kolobar. Samica je temno rjava ter nekoliko pegasta po prsih. Samci imajo prvo zimo temno rjava perutna peresa. Če kosa kaj razburi, nemudoma odleti in, ko pristane, preskaklja krajšo razdaljo in nato dvigne rep.
Najraje se hrani z deževniki, ki jih zagrabi s svojim kljunom in jih sunkovito potegne iz tal. Večina srednjeevropskih kosov je celoletna vrsta. Pri nas je zelo pogosta celoletna vrsta.
Komatar
(Turdus torquatus)
Poleti je samec črn z jasnim belim pasom prek spodnjega dela vratu (komat). Nima rumenega očesnega kolobarja kot kos, na zloženi peruti pa je vidna srebrnina. Pozimi je samec bolj rjav in ima po spodnji strani svetel luskast vzorec. Odrasla samica je podobna samcu v zimskem perju. Mladostni osebki so zgoraj rjavi, peresa peruti imajo ozke svetle robove, spodaj so močno progasti.
Obnašanje je podobno kosovemu, vendar je manj zaupljiv. Leti nizko in precej hitro.
Puščavec
(Monticola solitarius)
Ta vrsta je s samčevim modrosivo obarvanim perjem ena najlepših predstavnikov drozgov. Pogosto sedi na vrhu kamnitih zgradb in nikoli ne trza z repom. Dobre razmere za gnezdenje najde v skalnatih stenah in na pobočjih. Najdemo ga tudi v nekaterih sredozemskih velemestih kot sta Atene in Rim. Alpske populacije se jeseni preselijo v Sredozemlje, kjer preživijo zimo.
V Sloveniji je redka celoletna vrsta.
Slegur
(Monticola saxatilis)
Samec slegurja je zelo barvit ptič, ki ga zlahka določimo po modri glavi, beli hrbtni lisi in oranžnem trebuhu. Pri določitvi samice moramo biti zelo pazljivi, saj jo zlahka zamenjamo za samico puščavca. Razlikujeta se v tem, da ima samica slegurja hrbet grahasto rjave barve, pri samici puščavca pa je hrbet enotno rjavo obarvan.
Življenjski prostor te vrste so skalnate pokrajine do dobrih 2.500 metrov nadmorske višine. Ugodne razmere za gnezdenje najde tudi na pobočjih z nizko travo, gorskih travnikih s skalovjem in na pobočjih s podori. Prezimuje v Afriki.
V Sloveniji je redka poletna vrsta.