Drozgi Turdidae

Kupčar
(Oenanthe oenanthe)

Samca kupčarja zlahka prepoznamo po sivo obarvanem hrbtu, črnih perutih, črni maski na očeh in svetlem spodnjem delu telesa. Samice so nekoliko bolj bledo obarvane. V letu je pri kupčarjih zelo opazna bela trtica in črno-bel rep.

V Evropi predstavljajo glavni življenjski prostor kupčarja resave, barja, travniki s kamnitimi zidovi, tundre ter gorski travniki s skalovjem in gruščem. V Sloveniji je redek gnezdilec, ki ga najdemo le v alpskem in dinarskem svetu. V Alpah gnezdi po planinah in gorskih travnikih z raztresenimi skalami in gruščem. Drugje poseljuje predvsem izrazito suha in skalovita območja. V času selitve ga pogosto srečamo na travnikih, poljih, industrijskih območjih in celo na pristajalnih stezah.

foto: Alen Ploj

Repaljščica
(Saxicola rubetra)

Repaljščico najpogosteje vidimo, ko na travniku poseda na vrhu grma ali kobulnice, kjer prepeva ali pa opreza za plenom, za katerim se požene na tla. Za gnezdenje ji najbolj ustrezajo pozno košeni, negnojeni nižinski travniki, kjer je lahko precej pogosta. Manj številna je na gorskih traviščih z visokimi steblikami.

Glavnina slovenske gnezdeče populacije je na Ljubljanskem barju in Cerkniškem polju. Drugod so populacije majhne in ne presežejo nekaj do deset parov. Intenzivni travniki so zanjo zaradi prezgodnje košnje ekološka past. Repaljščica je zaradi intenziviranja in izginjanja travnikov ena naših najbolj ogroženih travniških ptic.

Na selitvi se pojavlja zelo pogosto, po večjem delu Slovenije, predvsem na odprtih območjih, kjer je zanjo primeren habitat.

foto: Alen Ploj

Brinovka
(Turdus pilaris)

Brinovka je velik in pisan drozg s sivo obarvano glavo in trtico, rjavimi perutmi in hrbtom ter črnim repom. Oprsje je okraste barve in temno pikčasto. Je zelo družabna ptica, ki gnezdi v raztresenih kolonijah, v katerih se ptice zelo dobro branijo in pogumno napadajo sovražnika.

Prvotni gnezditveni prostor so razredčeni gozdovi sibirske tajge, šele od sredine 19. stoletja pa gnezdi tudi v srednji Evropi. Severne populacije se selijo in prezimujejo v srednji in vzhodni Evropi. V času prezimovanja brinovke lahko tvorijo velike jate.

V Sloveniji je brinovka lokalno pogosta gnezdilka, ki poseljuje predvsem kotline, nižine in gričevja v osrednjem in vzhodnem delu države. Našli jo bomo v polodprti kmetijski krajini s fragmenti listnatega ali mešanega gozda in mejicami. V zimskem času se lahko jate brinovk pojavijo kjerkoli po Sloveniji.

foto: Igor Brajnik

Komatar
(Turdus torquatus)

Komatar je gorski sorodnik kosa. Poleti je samec črn z jasnim belim pasom prek spodnjega dela vratu (komat). Nima rumenega očesnega kolobarja kot kos, na zloženi peruti pa je vidna srebrnina. Pozimi je samec bolj rjav in ima po spodnji strani svetel luskast vzorec. Odrasla samica je podobna samcu v zimskem perju. Mladostni osebki so zgoraj rjavi, peresa peruti imajo ozke svetle robove, spodaj so močno progasti.

V Sloveniji komatar poseljuje predvsem alpski prostor in je pogost tako v Julijskih Alpah, Karavankah, kot tudi Kamniško-Savinjskih Alpah. Prisoten je tudi na Pohorju in lokalno v Dinaridih. Gre za ptico višjih nadmorskih višin, saj ga najdemo predvsem v okolici gozdne meje, kjer naseljuje iglaste gozdove z jasami, predele z rušjem in goličave. Pozimi se odseli na prezimovanje v Afriko in Sredozemlje, od koder se na gorska gnezdišča vrne med marcem in majem.

foto: Miha Podlogar

Slegur
(Monticola saxatilis)

Samec slegurja je zelo barvita ptica, ki jo zlahka določimo po modri glavi, beli hrbtni lisi in oranžnem trebuhu. Pri določitvi samice moramo biti zelo pazljivi, saj jo zlahka zamenjamo za samico puščavca. Razlikujeta se v tem, da ima samica slegurja hrbet grahasto rjave barve, pri samici puščavca pa je hrbet enotno rjavo obarvan. Puščavec ima tudi daljši rep od slegurja.

Življenjski prostor slegurja v Sloveniji so toploljubna območja kamnitih travnikov s posameznimi grmi ali drevesi. Naseljuje tudi strme in proti jugu obrnjene skalovite grebene. Tako ga najdemo na skalovitih pobočjih visokih kraških planot in na gorskih travnikih Julijskih Alp. Pojavlja se samo v zahodni Sloveniji in prištevamo ga med redke gnezdilke. Je selivka, ki prezimuje v Afriki, na gnezdišča se vrne aprila in maja.

foto: Domen Stanič