Kormorani Phalacrocoracidae
Kormoran
(Phalacrocorax carbo)
Kormoran velja za zelo razvpito vrsto, saj ga mnogi označujejo za velikega škodljivca v ribištvu. Gre za veliko, gosi podobno vrsto ptice, ki lovi pod vodo. Za kormorane je značilno, da imajo slabo razvito trtično žlezo, zato si svojega perja ne mastijo in se to v vodi premoči. Značilno vedenje kormoranov je torej sedenje na obali z razprtimi krili, kjer si po lovu v vodi sušijo perje.
V Sloveniji so preletniki in zimski gosti ob morju in na skoraj vseh večjih slovenskih vodnih površinah.
Vranjek
(Phalacrocorax aristotelis)
Vranjek se tako čez zimo kot tudi v času gnezdenja zadržuje ob obali in na morju. V Sloveniji ga lahko pozimi opazujemo v Strunjanskih in Sečoveljskih solinah. Od bližnjega sorodnika kormorana se loči predvsem po velikosti, saj je manjši. Za vranjeka je značilno, da leti nizko nad vodo in se potaplja z skokom naprej. Vranjeke prav tako kot kormorane pogosto vidimo sedeti z razprtimi perutmi, ko si po lovu v vodi sušijo perje.
Pritlikavi kormoran
(Microcarbo pygmaeus)
Pritlikavi kormoran je najmanjši evropski kormoran. Odrasli osebki so povsem črni, z majhno glavo in kratkim kljunom. Poleti imajo po vratu nekoliko rdečkasto perje. Značilno je njihovo družabno vedenje.
Pritlikavi kormoran se zadržuje predvsem v vodnatih, sladkovodnih življenjskih prostorih. Živi v JV Evropi na Balkanskem polotoku in v Turčiji. V Sloveniji je redek prezimovalec, vidimo ga predvsem na reki Dravi. Pogostejše zimsko pojavljanje v zadnjih letih morda kaže na širjenje vrste proti severu.