SLO

Novice
Naše delo
Naravni rezervati
Publikacije
Za medije
Kontakt
Naši projekti

Novice
Naše delo
Naravni rezervati
Publikacije
Za medije
Kontakt
Naši projekti

+

O nas
Ptice in ljudje
Naravovarstvo in raziskave
Podprite nas!

Ptice Slovenije

Izberi skupino ptic:

Kormorani Phalacrocoracidae

Kormoran
(Phalacrocorax carbo)

Kormoran velja za zelo razvpito vrsto, saj ga mnogi označujejo za velikega škodljivca v ribištvu. Gre za veliko, gosi podobno vrsto ptice, ki lovi pod vodo.

Za kormorane je značilno, da imajo slabo razvito trtično žlezo, zato si svojega perja ne mastijo in se to v vodi premoči. Značilno vedenje kormoranov je torej sedenje na obali z razprtimi krili, kjer si po lovu v vodi sušijo perje.

V Sloveniji je kormoran selivka in zimski gost ob morju in na skoraj vseh večjih vodnih površinah. Gnezditev je bila potrjena le na eni lokaciji, v Renških glinokopih na Goriškem.

foto: Alen Ploj

Vranjek
(Gulosus aristotelis)

Vranjek je z razliko dveh sorodnih vrst kormoranov izključno morska ptica. V Sloveniji ga lahko opazujemo vzdolž cele obale, predvsem pa v okolici školjčišč na Debelem rtiču, v Strunjanu in pred Sečoveljskimi solinami.

Od kormorana se loči predvsem po vitkejši postavi, stopničastemu čelu in majhnemu čopku na glavi, ki se razvije med gnezditveno sezono. Za vranjeka je značilno, da leti nizko nad vodo in se potaplja z skokom naprej.

Vranjeke prav tako kot kormorane pogosto vidimo sedeti z razprtimi perutmi, ko si po lovu v vodi sušijo perje.

foto: Dejan Bordjan

Pritlikavi kormoran
(Microcarbo pygmaeus)

Pritlikavi kormoran je najmanjši evropski kormoran. Odrasli osebki so povsem črni, z majhno glavo in kratkim kljunom. Poleti imajo po vratu nekoliko rdečkasto perje. Značilno je njihovo družabno vedenje.

Pritlikavi kormoran se zadržuje predvsem v vodnatih, sladkovodnih življenjskih prostorih. Živi v jugovzhodni Evropi, na Balkanskem polotoku in v Turčiji, v zadnjem desetletju pa se je močno razširil proti zahodu.

V Sloveniji je vrsta še pred desetletji veljala za redko, sedaj pa je dokaj pogosta, predvsem na severovzhodu in v obalnih mokriščih.

foto: Eva Horvat

LAS projekti
Projekt ZA KRAS (2017–2022)
O nas
Ptice in ljudje
Naravovarstvo in raziskave

O nas

O društvu
BirdLife International
Sekcije
Mladi
Prostovoljstvo
Storitve
Knjižnica

Ptice in ljudje

Ljudje in ptice
Ptice Slovenije
Komisija za redkosti
Opazovanje ptic
Pomagajmo pticam in naravi
Izobraževanje

Naravovarstvo in raziskave

Monitoringi
Atlas gnezdilk Slovenije
Karizmatične vrste
Ekološke raziskave
Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA)
Naravni rezervati
Pravo za naravo
Mednarodne dejavnosti

DOPPS - Birdlife Slovenia,
Društvo za opazovanje in proučevanje
ptic Slovenije

Tržaška 2, 1000 Ljubljana
041 712 796
dopps@dopps.si

Prijavi se na novice

SLO

(c) 2022 DOPPS

Pravno obvestilo
Piškotki

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Naša Drava