Lastovke Hirundinidae
Kmečka lastovka
(Hirundo rustica)
Kmečka lastovka je že stoletja ptica, ki jo ljudje po vsej Evropi spomladi najbolj pričakujejo. S svojo zgodnjo vrnitvijo namreč naznanja ponovni prihod pomladi in s tem toplejšo polovico leta.
Prepoznamo jo po značilnem, globoko vrezanem škarjastem repu, temno modro obarvanem hrbtu in beli trebušni strani telesa. Za odrasle osebke je značilen še rdeče obrazno perje.
Kmečka lastovka je vrsta, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi namreč v vaseh in mestih, predvsem v hlevih in gospodarskih poslopjih. Pri nas je splošno razširjena gnezdilka, vendar je njeno število v upadanju.
Skalna lastovka
(Ptyonoprogne rupestris)
Skalna lastovka prebiva ob prisojnih prepadnih stenah in skalovju, največkrat v bližini voda. Gnezdi visoko v skalnih stenah, gnezdo pa je podobno tistemu od kmečke lastovke, le da je le-ta pripet na steno. Stene, ki so široke med 200 do 300 metrov, si običajno delijo trije pari. Tolikšno je tudi običajno število parov v ohlapni gnezdilni koloniji, ki jo tvorijo skalne lastovke. Gnezdijo tudi na cerkvenih stavbah, mostovih in viaduktih ter v predorih .
V Slovenije je redka gnezdilka, ki je omejena na severozahodno Slovenijo, na območje Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp.
Mestna lastovka
(Delichon urbicum)
Mestna lastovka je poleg kmečke najbolj pogosta lastovka pri nas. Tudi mestna lastovka je vsaj deloma vezana na človeška prebivališča, vendar v nasprotju s kmečko praviloma gnezdi le na zunanjih površinah stavb. Gnezda mestne lastovke lahko najdemo tudi na nekaterih drugih objektih, kot so mostovi in viadukti. Njeno gnezdo je podobno tistemu od kmečke lastovke, vendar pa je le-to z blatom obloženo tudi od zgoraj, zato deluje, kot bi imelo streho. Dostop v notranjost je tako mogoč le skozi majhno vhodno odprtino.
Mestno lastovko v letu od kmečke lastovke ločimo po tem, da ima zelo blago škarjast rep. Med evropskimi lastovkami ima edina povsem belo obarvano trtico. Pri nas je pogosta gnezdilka in poletna vrsta.
Breguljka
(Riparia riparia)
Breguljka je naša najmanjša lastovka, ki leti hitro in frfotajoče. Odrasle imajo zgornjo stran enotno rjavo, belino na spodnji strani pa prekinja rjav pas čez prsi in rjav rep. Breguljke so prvotno gnezdilke peščenih, erozijskih sten, ki jih reke stalno preoblikujejo. Zaradi regulacij, preusmeritev in zajezitev večine evropskih rek (in s tem počasnejšega ali manj vodnatega toka) je teh sten vse manj. Breguljke si tako iščejo nadomestne habitate, ki jih pogosto najdejo v peskokopih in gramoznicah.
V Sloveniji je breguljka zelo redka gnezdilka. Nekaj deset parov še gnezdi ob Muri in ob stari strugi reke Drave. Nadomestno gnezdišče so si našle tudi v peskokopu na Bizeljskem, kjer gnezdijo v steni skupaj s čebelarji.
Rdeča lastovka
(Cecropis daurica)
Rdeča lastovka prebiva v podobnem okolju kot kmečka lastovka. Njena naravna gnezdišča so v previsnih skalnih stenah (spodmoli), drugotna gnezdišča pa so predori in mostovi. Gnezdo je vrčaste oblike s cevastim vhodom. Prehranjuje se zlasti z letečimi žuželkami. Zanimivo je, da lahko lovi skupaj s kmečkimi lastovkami, medtem ko jo mestne lastovke pogosto preganjajo.
V Sloveniji je rdeča lastovka izjemno redka poletna vrsta, ki občasno gnezdi v dolini reke Dragonje in na Krasu.