Lastovke Hirundinidae

Kmečka lastovka
(Hirundo rustica)

Kmečka lastovka je že stoletja ptica, ki jo ljudje po vsej Evropi spomladi najbolj pričakujejo. S svojo zgodnjo vrnitvijo namreč naznanja ponovni prihod pomladi in s tem toplejšo polovico leta.

Prepoznamo jo po značilnem, globoko vrezanem škarjastem repu, temno modro obarvanem hrbtu in beli trebušni strani telesa. Za odrasle osebke je značilno še rdeče obrazno perje.

Kmečka lastovka je vrsta, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi namreč v vaseh in mestih, predvsem v hlevih in gospodarskih poslopjih. Vrsta je žužkojeda, zato je na gnezdiščih pomembna stalna prisotnost živine (predvsem goveda), ki ji zagotavlja vir hrane. Pri nas je splošno razširjena gnezdilka po večjem delu države.

foto: Tone Trebar

Skalna lastovka
(Ptyonoprogne rupestris)

Skalna lastovka prebiva ob prisojnih prepadnih stenah in skalovju, največkrat v bližini voda. Gnezdi visoko v skalnih stenah, gnezdo pa je podobno tistemu od kmečke lastovke, le da je le-ta pripet na steno. Stene, ki so široke med 200 do 300 metrov, si običajno delijo trije pari. Tolikšno je tudi običajno število parov v ohlapni gnezdilni koloniji, ki jo tvorijo skalne lastovke. Gnezdijo tudi na cerkvenih stavbah, mostovih in viaduktih ter v predorih.

V Slovenije je dokaj redka gnezdilka, ki je omejena na severno in zahodno Slovenijo. V zadnjih desetletjih se je njena razširjenost povečala na račun novonastalih antropogenih gnezdišč, kot so avtocestni viadukti in mostovi.

foto: Dejan Bordjan

Mestna lastovka
(Delichon urbicum)

Mestna lastovka je poleg kmečke najbolj pogosta lastovka pri nas. Tudi mestna lastovka je vsaj deloma vezana na človeška prebivališča, vendar v nasprotju s kmečko praviloma gnezdi le na zunanjih površinah stavb. Gnezda mestne lastovke lahko najdemo tudi na nekaterih drugih objektih, kot so mostovi in viadukti. Naravna gnezdišča mestne lastovke so skalni previsi, kjer danes v Sloveniji gnezdi le v Osapski steni in v Julijskih Alpah. Njeno gnezdo je podobno tistemu od kmečke lastovke, vendar pa je le-to bolj zaprto in je dostop v notranjost mogoč le skozi majhno vhodno odprtino.

Mestno lastovko od kmečke lastovke v letu ločimo po tem, da ima zelo blago škarjast rep. Med evropskimi lastovkami ima edina povsem belo obarvano trtico in belo spodnjo stran telesa. Pri nas je pogosta gnezdilka in poletna vrsta.

foto: Dare Fekonja

Breguljka
(Riparia riparia)

Breguljka je naša najmanjša lastovka, ki leti hitro in frfotajoče. Odrasli osebki imajo zgornjo stran enotno rjavo, belino na spodnji strani pa prekinja rjav pas čez prsi in rjav rep. Breguljke so prvotno gnezdilke peščenih, erozijskih sten, ki jih reke stalno preoblikujejo. Zaradi regulacij, preusmeritev in zajezitev večine evropskih rek (in s tem počasnejšega ali manj vodnatega toka) je teh sten vse manj. Breguljke si tako iščejo nadomestne habitate, ki jih pogosto najdejo v peskokopih in gramoznicah.

V Sloveniji je breguljka redka gnezdilka, ki naseljuje predvsem severovzhodni del Slovenije. Glavne kolonije so na reki Muri in Dravi, lokalno pa še na spodnji Savi in v okolici Ljubljane. Gnezdišča breguljke so brez naravnega delovanja (rečne erozije) oz. upravljanja za gnezdenje primerna le zelo kratek čas, največkrat samo eno sezono. Tako je breguljka pri nas v veliki meri odvisna od načrtnega, umetnega vzdrževanja gnezdišč z vsakoletnim odstranjevanjem zarasti na primernih lokacijah, oblikovanja umetnih gnezdilnih sten in interventnega ohranjanja obstoječih kolonij.

foto: Dušan Klenovšek