Legati Coraciiformes

Smrdokavra (Upupa epops)

Smrdokavra je vrsta, ki je razširjena po vsem svetu. Naglavna peresa, ki imajo črne konce, lahko dvigne v pravo perjanico, ki je edinstvena med našimi pticami. Poleg perjanice jo bomo prepoznali po dolgem, navzdol zakrivljenem kljunu in širokih, črno belih perutih. Zaradi širokih peruti v letu spominja na metulja. Po njenem oglašanju "hup - hup - hup" so ji ljudje nadeli tudi ime "hupkač ali "upkač". To poimenovanje je še danes v uporabi v severovzhodni Sloveniji. Ime smrdokavra pa se navezuje na izločke mladičev, ki so neprijetnega vonja in tako odvračajo plenilce.

Gnezdi v večjih duplih, pogosto v visokodebelnih drevesih v starih travniških sadovnjakih. Posebej ji ustreza, če se v sadovnjaku pase živina, saj je takrat na tleh veliko žuželk, ki jih spretno nabira z dolgim kljunom.

Smrdokavra je selivka, ki se vrne v Slovenijo aprila ali maja, odleti pa septembra. Vrsta je močno ogrožena zaradi izginjanja njenega najustreznejšega bivališča – visokodebelnih travniških sadovnjakov. Gnezdi v severovzhodni Sloveniji, na Goričkem, v Vipavski dolini, v Primorju, na Kočevskem in razpršeno tudi drugod po Sloveniji.

foto: Kajetan Kravos

Zlatovranka
(Coracias garrulus)

Ljudsko ime za zlatovranko je tudi laška ali zlata vrana. Pridevnik “zlata” se nanaša na obarvanost, ki precej odstopa od večine naših ptic, po obliki telesa pa spominja na manjšo vrano, velikosti šoje. Glava, prsi in peruti so bleščeče svetlo do temno modre barve. Ko samec izvaja vrtoglav svatovski let, lahko opazujemo temno modro spodnjo stran peruti. Hrbet ima rdečerjav, močan kljun pa je črne barve.

Zlatovranka se prehranjuje skoraj izključno z velikimi žuželkami, občasno pa jo lahko vidimo, ko ujame kakšno kuščarico, kačo ali miš. Najraje lovi na travnikih, ki so pokošeni, saj tam plen lažje opazi. Gnezdi v drevesnih duplih zelene in črne žolne, v južni Evropi pa tudi v puhličastih in ilovnatih stenah na strmih rečnih obrežjih. Jajca valita oba starša.

Zlatovranka je bila pri nas od leta 2005, ko je v Slovenskih goricah gnezdil zadnji par, izumrla gnezdilka, čeprav je bila še pred 30 leti zelo pogosta. Izginila je zaradi pomanjkanja hrane, saj so večino zanjo primernih travnikov izsušili in spremenili v kmetijska zemljišča. V letu 2014 je par zlatovrank prvič znova uspešno gnezdil na Goričkem.

foto: Michael Tiefenbach