Orli Aquila in drugi

Planinski orel
(Aquila chrysaetos)

Planinski orel živi pretežno v gorovjih, medtem ko ga v nižinah najdemo le poredkoma. Njegov let je krepak, z globokimi zamahi dolgih, širokih peruti. Pogosto jadra v paru nizko nad pobočji. Pri tem išče hrano s prečesavanjem širše okolice območja, kjer gnezdi. Za gnezdo si navadno izbere nedostopno mesto v skalni steni in se bolj ali manj stalno zadržuje na istem območju.

Mladi orli se do odrasle dobe klatijo na velikih območjih. Iščejo si partnerja in primerno območje, ki jim bo nudilo prostor za gnezdenje in hrano. V Alpah se poleti prehranjujejo s svizci, mladimi gamsi ter ovcami, sicer pa z različnimi sesalci in ptiči. Lotijo se tudi mrhovine.

V Sloveniji je planinski orel redek gnezdilec z večino populacije v alpskem svetu. Pojavlja se tudi v predalpskem svetu, predvsem v Idrijskem in Cerkljanskem hribovju ter na obrobju Trnovskega gozda in Nanosa v Dinaridih. Drugod po Sloveniji najdemo predvsem posamične gnezdeče pare, ki gnezdijo na Pohorju, v Škofjeloškem, Polhograjskem, Posavskem in Krimskem hribovju, Kolpski dolini, na Snežniku in Kraškem robu.

foto: Andrej Tavčar

Kanja
(Buteo buteo)

Lebdenje v zraku, široka krila, rep rjavih in belkastih barv, zavijajoče oglašanje. Taka je podoba naše najpogostejše ujede, ki ima oster ukrivljen kljun, močne noge in prste s srpastimi, kot igla ostrimi kremplji ter močne in dolge peruti.

Najpogosteje lovi miši, voluharice, podgane in druge male sesalce, ne brani pa se niti mrhovine. V manj ugodnem delu leta se lahko kanje pri nas premaknejo na nižje nadmorske višine. Njihovo število pozimi je lahko celo večje kot med gnezditvijo, saj k nam priletijo tudi osebki s severa in vzhoda Evrope. Primarni življenjski prostor kanje je kulturna krajina s svetlimi gozdovi in travniki, lahko pa jo vidimo tudi visoko v gorah ali ob naseljih.

V letih, ko se poveča številčnost miši in voluharic, kanja vzredi več mladičev, v zanjo slabih letih pa manj. Tako se uravnava številčnost populacije glede na količino razpoložljivega plena. V Sloveniji je kanja splošno razširjena in ni ogrožena.

foto: Jure Novak

Skobec
(Accipiter nisus)

Skobec je zelo hitra in gibčna ujeda, ki lovi predvsem manjše ptice, pogosto tudi po vrtovih in na naših ptičjih krmilnicah. Prepoznamo ga po sivorjavi obarvanosti zgornjega dela in grahastem vzorcu na beli podlagi spodnjega dela telesa. Rep je dolg z razločnimi črnimi pasovi, nad očesom z rumeno šarenico pa je prisotna bela nadočesna proga.

Skobec velja poleg kanje za najpogostejšo evropsko ujedo. Tudi pri nas je splošno razširjen, saj ga najdemo po celi Sloveniji, skozi celo leto. Njegov življenjski prostor predstavljajo gozdovi, pogosto tudi v bližini človekovih bivališč. Izogiba se le večjim sklenjenim gozdnim kompleksom in visokogorju. Svoj plen lovi tako v gozdovih z gosto podrastjo, kot tudi v odprti krajini.

foto: Zarja Platovšek