Orli Aquila in drugi

Planinski orel
(Aquila chrysaetos)

Planinski orel živi pretežno v gorovjih, medtem ko ga v nižinah najdemo le poredkoma. Njegov let je krepak, z globokimi zamahi dolgih, širokih peruti. Pogosto jadra v paru nizko nad pobočji. Pri tem išče hrano s prečesavanjem širše okolice območja, kjer gnezdi. Za gnezdo si navadno izbere nedostopno mesto v skalni steni in se bolj ali manj stalno zadržuje na istem območju.

Mladi orli se do odrasle dobe klatijo na velikih območjih. Iščejo si partnerja in primerno območje, ki jim bo nudilo prostor za gnezdenje in hrano. V Alpah se poleti prehranjujejo s svizci, mladimi gamsi ter ovcami, sicer pa z različnimi sesalci in ptiči. Lotijo se tudi mrhovine.

Pri nas živi planinski orel v hribih nad Vipavsko dolino, na Kraškem robu, v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah, v Snežniškem gorovju in v hribih nad Kolpo.

foto: Borut Rubinić

Kanja
(Buteo buteo)

Lebdenje v zraku, široka krila, rep rjavih in belkastih barv, zavijajoče oglašanje. Taka je podoba naše najpogostejše ujede, ki ima oster ukrivljen kljun, močne noge in prste s srpastimi, kot igla ostrimi kremplji ter močne in dolge peruti.

Najpogosteje lovi miši, voluharice, podgane in druge male sesalce, ne brani pa se niti mrhovine. V manj ugodnem delu leta se lahko kanje pri nas premaknejo na nižje nadmorske višine. Njihovo število pozimi je lahko celo večje kot med gnezditvijo, saj k nam pridejo osebki s severa in vzhoda Evrope. Primarni življenjski prostor kanje je kulturna krajina s svetlimi gozdovi in travniki, lahko pa jo vidimo tudi visoko v gorah ali ob naseljih.

V letih, ko se poveča številčnost miši in voluharic, kanja vzredi več mladičev, v zanjo slabih letih manj. Tako se ureja številčnost populacije glede na količino razpoložljivega plena. V Sloveniji je kanja splošno razširjena in ni ogrožena.

foto: Dejan Bordjan