Škrjanci Alaudidae

Poljski škrjanec
(Alauda arvensis)

Poljski škrjanec se najpogosteje zadržuje na odprtih površinah z nizko ali skromno vegetacijo in visokim deležem golih tal. Vrsta se je najverjetneje razširila z območij naravne stepe na odprta področja, ki so nastala s krčenjem gozdov in razširjanjem njiv ter pašnikov. Danes je značilna vrsta gnojenih in negnojenih travnikov ter njiv, bolj redek pa je na gorskih travnikih. V kulturni krajini daje običajno prednost ekstenzivno obdelanim traviščem in heterogenim kmetijskim površinam.

Gnezdi na tleh, običajno med redko in nizko vegetacijo, kot so trave ali rastoče poljščine. Mladiči zapustijo gnezdo po osmih od desetih dneh, vendar starša še naprej skrbita zanje. V Sloveniji sodi poljski škrjanec med pogosto razširjene vrste.

foto: Peter Buchner

Čopasti škrjanec
(Galerida cristata)

Za čopastega škrjanca je značilen koničast čop na glavi, ki je vedno dobro viden. Barve in vzorci spominjajo na poljskega škrjanca, a se od njega loči po izrazitejšem obraznem vzorcu, redkejši in manj izraziti progavosti po obrazu ter rjastih zunanjih repnih peresih. V letu deluje kompaktno.

Življenjski prostor čopastega škrjanca so odprta, suha, ravna ali rahlo valovita območja z nizko ali redko vegetacijo. V Sloveniji spada med dokaj pogoste vrste. Najpogostejši je v severovzhodni Sloveniji, Ljubljanski kotlini in v Primorju. Razširjenost v zimskem času je podobna gnezditveni. Območje njegove razširjenosti v Sloveniji se je po drugi svetovni vojni precej povečalo.

foto: Alen Ploj

Hribski škrjanec
(Lullula arborea)

V severnem delu Evrope velja hribski škrjanec za gozdno ptico, v južnem pa za travniško oziroma za ptico odprte kulturne krajine. V Sloveniji je prebivalec polodprtih pokrajin. Prebiva v sredogorju na suhih in kraških travnikih, poraslih s skromnim grmičevjem in drevjem. Zanj so primerni ekstenzivni travniki z redkejšo in nizko travo, ki je bogata z zelišči.

V zahodnem delu Slovenije gnezdi na robovih dolin (Vipavska dolina), saj so zatravljeni terasasti vinogradi in sadovnjaki zanj primeren habitat. V vzhodnem delu Slovenije, na Goričkem, kjer je sicer redkejši, pa prebiva v odprti mozaični kulturni krajini na suhih, pretežno južno orientiranih pobočjih gričev.

foto: Borut Rubinić