Srakoperji Laniidae
Veliki srakoper
(Lanius excubitor)
Veliki srakoper je največji evropski srakoper. Ta zelo velika ptica pevka ima sivo teme, hrbet in trtico. Rep in peruti so črni, označeni z belimi lisami. Pogosto ga vidimo, kako sedi na visokih prežah, kot so vrhovi smrek, od koder išče svoj plen - predvsem večje žuželke in male sesalce. Ko plen ujame, ga pogosto za zalogo uklešči v rogovilo. Naseljuje predvsem barja in resave z goščavami, pokrajino z mejicami in velika območja s sadnim drevjem na travnikih.
V srednji Evropi je vrsta marsikje že popolnoma izginila. V Sloveniji lahko velikega srakoperja opazujemo pozimi. Največ osebkov pri nas prezimi na Ljubljanskem barju in ponekod na Štajerskem.
Črnočeli srakoper
(Lanius minor)
Črnočeli srakoper je dobil svoje ime po široki črni progi na čelu. Pri samicah ni tako kontrastna, mlade ptice pa je sploh nimajo. Ustreza mu strukturirana, kulturna kmetijska krajina. Prezimuje v južni Afriki, zato ga v Evropi najdemo samo poleti.
V Sloveniji je redka poletna vrsta, vendar je število močno upadlo. Danes ga najdemo le še na Šentjernejskem polju in v Vipavski dolini.
Rjavi srakoper
(Lanius collurio)
Samec rjavega srakoperja je vpadljivo obarvan, ima temnosivo teme, črno obrazno masko in rdečerjave perutne krovce. Samice in mladostni osebki so nekoliko manj vpadljivi s prečno progasto spodnjo stranjo in temnimi boki. Zelo pogosto ga vidimo, kako pokončno stoji na izpostavljenih prežah, na primer na bodeči žici ali plotu. Ko enkrat ujame plen, ga včasih za zalogo natakne na trnje ali bodečo žico. Prebiva v pokrajinah, kot so barja, resave, kamnite trate ali ekstenzivno obdelani pašniki.
V Evropi ga najdemo samo poleti, pozimi pa evropska populacija prezimuje v jugovzhodni Afriki.
Rjavoglavi srakoper
(Lanius senator)
Rjavoglavi srakoper je dobil ime po samčevem rdečerjavem temenu in zatilju. Samčev drugi razpoznavni znak so njegova belo obarvana ramena. Samice navadno niso tako izrazito obarvane, rdečina na glavi je svetlejša, črna maska pa je prekinjena s svetlimi polji.
V južni Evropi, kjer je vrsta pogosta, se zadržuje v listnatih gozdovih, makiji in oljčnih nasadih. V srednji Evropi, kjer pa je vrsta sicer precej redka, pa naseljuje ekstenzivne sestoje sadnega drevja, ki se menjavajo z mejicami. V Sloveniji je domnevno izumrla gnezdilka. Kot gnezdilka je bila zadnjič opazovana, ko je julija 2004 v dolini reke Dragonje samica hranila mladiča.