SLO

Novice
Naše delo
Naravni rezervati
Publikacije
Za medije
Kontakt
Naši projekti

Novice
Naše delo
Naravni rezervati
Publikacije
Za medije
Kontakt
Naši projekti

+

O nas
Ptice in ljudje
Naravovarstvo in raziskave
Podprite nas!

Ptice Slovenije

Izberi skupino ptic:

Žolne Picus, Dryocopus

Črna žolna
(Dryocopus martius)

Črna žolna je največja med našimi žolnami, saj je z svojimi 45 centimetri velika približno tako kot sraka. Je značilno povsem črno obarvana, razen belega kljuna in rdeče obarvane glave. Prebiva v skoraj vseh gozdovih, kjer lahko najde vsaj nekaj debelih, starih dreves, kamor si tudi izdolbe duplo, kjer gnezdi.

Črna žolna ima zelo velike teritorije (več kot 100 hektarjev) in zato naseljuje gozdove v relativno nizkih gostotah. Prehranjuje se z velikimi drevesnimi mravljami in ličinkami hroščev, ki vrtajo po lesu.

Pri nas je pogosta in po večini obsežnejših gozdov razširjena vrsta stalnica.

foto: Mirko Perušek

Zelena žolna
(Picus viridis)

Zelena žolna zaradi prehranjevanja z mravljami veliko časa preživi na tleh. Od na prvi pogled zelo podobne vrste pivke se zelena žolna loči po velikosti (je dobrih 5 centimetrov večja) in po črno obarvanem perju, ki sega od kljuna do sredine glave na licih. Samci imajo zgornji del glave rdeče obarvan.

Zelena žolna prebiva predvsem v bolj odprti kulturni krajini z gozdički in vrbovjem, najraje pa ima stare sadovnjake, kjer gnezdi. V Sloveniji je široko razširjena in pogosta celoletna vrsta.

foto: Mirko Perušek

Pivka
(Picus canus)

Pivka gnezdi v svetlih gozdovih, na gozdnih robovih in v sadovnjakih. V spomladanskih dneh pogosto slišimo njeno značilno oglašanje - piv, piv, piv, po čemer je vrsta tudi dobila svoje ime.

Pivka je zeleno-sivo obarvana, samca pa od samice ločimo po rdečem zgornjem delu glave, ki ga samica nima. Za gnezdenje uporablja debelejše drevo, v katerega si sama izteše duplo, ki ga pozimi uporablja tudi za prenočevanje. Pri nas je pivka v gozdovih splošno razširjena in pogosta celoletna vrsta.

foto: Ivan Esenko

LAS projekti
Projekt ZA KRAS (2017–2022)
O nas
Ptice in ljudje
Naravovarstvo in raziskave

O nas

O društvu
BirdLife International
Sekcije
Mladi
Prostovoljstvo
Storitve
Knjižnica

Ptice in ljudje

Ljudje in ptice
Ptice Slovenije
Komisija za redkosti
Opazovanje ptic
Pomagajmo pticam in naravi
Izobraževanje

Naravovarstvo in raziskave

Monitoringi
Atlas gnezdilk Slovenije
Karizmatične vrste
Ekološke raziskave
Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA)
Naravni rezervati
Pravo za naravo
Mednarodne dejavnosti

DOPPS - Birdlife Slovenia,
Društvo za opazovanje in proučevanje
ptic Slovenije

Tržaška 2, 1000 Ljubljana
041 712 796
dopps@dopps.si

Prijavi se na novice

SLO

(c) 2022 DOPPS

Pravno obvestilo
Piškotki

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Naša Drava