Žolne Picus, Dryocopus
Črna žolna
(Dryocopus martius)
Črna žolna je največja med našimi žolnami, saj je z svojimi 45 centimetri velika približno tako kot sraka. Je značilno povsem črno obarvana, razen belega kljuna in rdeče obarvane glave. Prebiva v skoraj vseh gozdovih, kjer lahko najde vsaj nekaj debelih, starih dreves, kamor si tudi izdolbe duplo, kjer gnezdi.
Črna žolna ima zelo velike teritorije (več kot 100 hektarjev) in zato naseljuje gozdove v relativno nizkih gostotah. Prehranjuje se z velikimi drevesnimi mravljami in ličinkami hroščev, ki vrtajo po lesu.
Pri nas je pogosta in po večini obsežnejših gozdov razširjena vrsta stalnica.
Zelena žolna
(Picus viridis)
Zelena žolna zaradi prehranjevanja z mravljami veliko časa preživi na tleh. Od na prvi pogled zelo podobne vrste pivke se zelena žolna loči po velikosti (je dobrih 5 centimetrov večja) in po črno obarvanem perju, ki sega od kljuna do sredine glave na licih. Samci imajo zgornji del glave rdeče obarvan.
Zelena žolna prebiva predvsem v bolj odprti kulturni krajini z gozdički in vrbovjem, najraje pa ima stare sadovnjake, kjer gnezdi. V Sloveniji je široko razširjena in pogosta celoletna vrsta.
Pivka
(Picus canus)
Pivka gnezdi v svetlih gozdovih, na gozdnih robovih in v sadovnjakih. V spomladanskih dneh pogosto slišimo njeno značilno oglašanje - piv, piv, piv, po čemer je vrsta tudi dobila svoje ime.
Pivka je zeleno-sivo obarvana, samca pa od samice ločimo po rdečem zgornjem delu glave, ki ga samica nima. Za gnezdenje uporablja debelejše drevo, v katerega si sama izteše duplo, ki ga pozimi uporablja tudi za prenočevanje. Pri nas je pivka v gozdovih splošno razširjena in pogosta celoletna vrsta.