SLO

Novice
Naše delo
Naravni rezervati
Publikacije
Za medije
Kontakt
Naši projekti

Novice
Naše delo
Naravni rezervati
Publikacije
Za medije
Kontakt
Naši projekti

+

O nas
Ptice in ljudje
Naravovarstvo in raziskave
Podprite nas!

Ptice Slovenije

Izberi skupino ptic:

Čaplje in bobnarice Ardeidae

Bobnarica
(Botaurus stellaris)

Bobnarico redko vidimo, saj se večino časa skoraj negibno skriva v trstičju, ki ji ponuja izvrstno kritje. Je velika ptica rjavkaste barve, s čokatim in debelim vratom ter srednje dolgim kljunom. V letu je podobna sovam ali ujedam, pogosto pa jo lahko zamenjamo tudi z mladostnim kvakačem v letu. Najpogosteje jo slišimo, ko se oglaša nekje v trstju. V Sloveniji je bobnarica redka gnezdilka.

foto: Kajetan Kravos

Čapljica
(Ixobrychus minutus)

Čapljica je majhna čaplja trstišč in sladkovodnih močvirij. Najdemo jo predvsem v celinski Evropi. Tako kot bobnarica tudi čapljica rada imitira trstičje z navzgor obrnjenim dolgim kljunom. Odrasli samci čapljice imajo v letu izrazit črno-bel vzorec na perutih. Prezimuje v Afriki južno od Sahare. V Sloveniji je redka gnezdilka sladkovodnih močvirij.

foto: Kajetan Kravos

Kvakač
(Nycticorax nycticorax)

Kvakač je v primerjavi s sivo čapljo precej manjši. Odrasli so značilno sivo-belo-črno obarvani. V letu ga spoznamo po črnem hrbtu in belih perutih. Mladostni osebki so sivkasti in pegasto obarvani. Gnezdi kolonijsko po vsej južni in srednji Evropi od Nizozemske do Kaspijskega jezera, prezimuje pa v Afriki južno od Sahare. V Sloveniji je redka gnezdilka.

foto: Peter Buchner

Čopasta čaplja
(Ardeola ralloides)

Odrasle čopaste čaplje so po hrbtu svetlo rjavkasto obarvane, medtem ko so krila bela, kar je zelo lepo vidno v letu. Kljun je dolg in sivkastomoder, noge so oranžne. Značilen je dolg rjavkast "čop" iz perja na vratu. Živijo in lovijo samotarsko. Najpogosteje lovijo iz preže v trstičju tik nad vodo. Čopasta čaplja je razširjena po vseh večjih mokriščih južne Evrope. V Sloveniji je redka poletna vrsta in prezimovalka.

foto: Kajetan Kravos

Mala bela čaplja
(Egretta garzetta)

Značilnosti male bele čaplje sta vitko telo in belo obarvano perje. Deluje zelo elegantno, v času dvorjenja pa jo krasi vpadljivo okrasno perje. Pri hranjenju si včasih poišče tudi družbo živine, s katere pobira žuželke. Naseljuje celotno Evropo razen območja Skandinavije. Pri nas je pogosta celoletna gostja in prezimovalka.

foto: Aleksander Kozina

Velika bela čaplja
(Ardea alba)

Velika bela čaplja je visoka, belo obarvana čaplja, tipična za mokrišča in trstišča. Značilen je dolg rumen ali črn kljun, ki glede na obarvanost označuje, ali osebek gnezdi ali ne. Če ima kljun obarvan črno, čaplja najverjetneje gnezdi, če pa je obarvan rumeno, pa ne. V nedavni preteklosti je velika bela čaplja že bila na robu izumrtja, vendar smo jo s strogimi varstvenimi ukrepi uspeli ohraniti. Danes se njeno število ponovno stabilizira, vse pogostejša pa je ponovno tudi v Sloveniji, kjer jo lahko opazujemo čez vse leto, običajno na večjih mokriščih.

foto: Jure Novak

Siva čaplja
(Ardea cinerea)

Siva čaplja je pri nas najpogostejša vrsta čaplje, saj jo zasledimo na skoraj vsaki večji reki ali mokrišču. Pogosto jo vidimo tudi na travniku, ko lovi glodavce, kače ali dvoživke. Je velika, sivo-črna ptica z dolgim vratom, ki pa ga lahko povsem skrči. V letu ima izrazito nazaj iztegnjene noge in skrčen vrat. Siva čaplja je splošno razširjena in pogosta gnezdilka po vsej Evropi, prav tako v Sloveniji. Zanjo je značilno kolonijsko gnezdenje na drevju.

foto: Kajetan Kravos

Rjava čaplja
(Ardea purpurea)

Rjava čaplja je nekoliko manjša od sive čaplje. Zanjo sta značilna predvsem svetlo rjava glava in vrat s črnimi progami ter črna naglavna čopa. Te čaplje se veliko raje skrivajo kot sive in velike bele čaplje. Zaradi njihove varovalne barve jih je tudi veliko težje opaziti. Pogosto na hrano prežijo dobro skrite v trsju ali med obvodnim rastlinjem. Če jim grozi nevarnost, se podobno kot bobnarice zravnajo in se zibljejo v ritmu zibajočega se trsja. Rjava čaplja je redka poletna vrsta, njeno gnezdenje v Sloveniji ni potrjeno.

foto: Kajetan Kravos

LAS projekti
Projekt ZA KRAS (2017–2022)
O nas
Ptice in ljudje
Naravovarstvo in raziskave

O nas

O društvu
BirdLife International
Sekcije
Mladi
Prostovoljstvo
Storitve
Knjižnica

Ptice in ljudje

Ljudje in ptice
Ptice Slovenije
Komisija za redkosti
Opazovanje ptic
Pomagajmo pticam in naravi
Izobraževanje

Naravovarstvo in raziskave

Monitoringi
Atlas gnezdilk Slovenije
Karizmatične vrste
Ekološke raziskave
Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA)
Naravni rezervati
Pravo za naravo
Mednarodne dejavnosti

DOPPS - Birdlife Slovenia,
Društvo za opazovanje in proučevanje
ptic Slovenije

Tržaška 2, 1000 Ljubljana
041 712 796
dopps@dopps.si

Prijavi se na novice

SLO

Pravno obvestilo
Piškotki

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Naša Drava