Čigre Sternidae
Mala čigra
(Sternula albifrons)
Mala čigra je najmanjša evropska čigra. Poleg njene opazne majhnosti je zanjo značilna tudi bela čelna lisa in močan rumen kljun s črno konico. Mala čigra gnezdi kolonijsko na peščenih in prodnatih obalah, na otokih v bližini morske obale ali na obalah jezer in velikih rek v notranjosti.
Zlasti na obalah rek je zaradi regulacij in motenj s strani človeka zelo ogrožena, saj je občutljiva tudi na hrup. V Sloveniji mala čigra izjemno redka poletna vrsta. Nekoč je gnezdila tudi na našem delu Drave, vendar je kot gnezdilka tam izumrla. Pri nas danes gnezdi samo v Sečoveljskih solinah.
Kričava čigra
(Sterna sandvicensis)
Kričavo čigro prepoznamo po črni sršasti čopi na zatilju in po črnem kljunu z rumeno konico. Med lovljenjem rib osebki te vrste poletijo še višje nad vodno gladino kot navadna čigra in se nato bliskovito potopijo.
Gnezditveni prostor kričave čigre so mirne peščene plaže in ravni, malo poraščeni otoki blizu obale. Zunaj gnezditvenega obdobja se večina evropskih gnezdečih kričavih čiger odseli na afriške obale vse do Južne Afrike. Manjše skupine ostanejo v Sredozemlju. Pri nas je redna prezimovalka ob slovenski obali.
Navadna čigra
(Sterna hirundo)
Navadna čigra je prebivalka peščenih obal, ki se prehranjuje zgolj na vodi. Odrasli osebki imajo oranžnordeč kljun s temno konico. Po hrbtu je temno siva, medtem ko je spodnja stran kril, razen robov na konicah, povsem bela.
Gnezdi na produ, če so tla muljasta, pa med večjimi kamni. Navadno čigro pri nas uvrščamo med redke gnezdilke. Gnezdi predvsem na reki Dravi in na morski obali, vendar nikjer na naravnih gnezdiščih.
Črna čigra
(Chlidonias niger)
Črne čigre gnezdijo na bogato poraščenih vodah na celinah kot so jezera, majhni sladkovodni ribniki, mrtvi rokavi in počasi tekoče vode. Gnezdo si pogosto spletejo v bližini kolonij rečnih galebov. Je razmeroma plitvo, plavajoče na vodi ali med vodnim rastlinjem ter sestavljeno iz bilk trsta, rogoza in šaša.
Gnezdijo kolonijsko, jeseni pa se selijo proti zahodni Afriki. Na poti se ustavljajo tudi v srednji Evropi. Pri nas je črna čigra razmeroma pogost preletnik.
Beloperuta čigra
(Chlidonias leucopterus)
Ta močvirska čigra je svoje ime dobila po vpadljivo belih perutih, ki v svatovskem perju kontrastirajo s črnim trupom. Gnezditveni prostor beloperute čigre so bogata poraščena jezera z veliko plavajočega listja. Prezimujejo po večini v Afriki, v Sloveniji pa je dokaj reden preletnik in poletni gost.
Belolična čigra
(Chlidonias hybrida)
Belolična čigra je največja od vseh treh močvirskih čiger, ki se pojavljajo v Evropi. Njen gnezditveni prostor so jezera in sladkovodna močvirja. Na Madžarskem jih na primer najdemo tudi ob bujno poraščenih ribnikih. V času selitve jih lahko skupaj s črno in beloperuto čigro opazujemo na večjih akumulacijskih in odprtih naravnih jezerih.
Evropska populacija belolične čigre prezimuje v Afriki, južno od Sahare, vedno pogosteje pa tudi v Sredozemlju. Pri nas je redka preletna vrsta.