Pastirice Motacilla

Bela pastirica
(Motacilla alba)

Zaradi prilagoditve na življenje v bližini človeka je bela pastirica najbolj poznana in najpogostejša vrsta pastirice. Zanjo je značilno, da potresava z repom, še posebej takoj po pristanku na tleh. Med hitro capljajočo in enakomerno hojo značilno kima z glavo. Teka za žuželkami, ki jih lovi na tleh ali blizu tal, včasih pa tudi v zraku.

Mnoge bele pastirice se pozimi zberejo v jate, spomladi pa se razidejo in zasedejo svoja gnezditvena območja. Skodeličasta gnezda naredijo v primerni luknji v bregu, zidu in podobno. Včasih lahko valečo samico prepoznamo po pomečkanem repu zaradi nezadostnega prostora v gnezdu.

Vrsta je v Sloveniji splošno razširjena in jo prištevamo med zelo pogoste vrste.

foto: Eva Vukelič

Rumena pastirica
(Motacilla flava)

Od treh vrst pastiric, ki gnezdijo v Sloveniji, je rumena pastirica najredkejša. Njeno staro ime je ovčarica, saj jo je zlasti v času preleta možno opazovati med prehranjevanjem na pašnikih. Vrsta prezimuje v Afriki. Samci se iz prezimovališč vrnejo na gnezditvena območja konec marca, teden do dva kasneje pa priletijo še samice. Takrat se začne dvorjenje in tvorba parov za eno sezono. Rumena pastirica najpogosteje gnezdi v vlažnih predelih, vedno pogosteje pa tudi na obdelanih površinah.

Največje populacije rumenih pastiric so na Cerkniškem polju, Ljubljanskem barju, Sečoveljskih solinah in v Ribniški dolini. Posamične pare najdemo v severovzhodni Sloveniji. Na selitvi jih lahko opazujemo tudi drugod.

foto: Dare Fekonja

Siva pastirica
(Motacilla cinerea)

Siva pastirica ima v primerjavi z drugimi pastiricami daljši rep in krajše noge. Prepoznamo jo po sivo obarvanem hrbtu in rumenemu perju na spodnjem delu trupa.

Siva pastirica med hojo s kratkimi in hitrimi koraki ves čas potresava s precej dolgim repom. Zaradi te lastnosti so celotno družino pastiric ponekod poimenovali tresorepke. Tudi ime pastirica ima globlji pomen. V preteklosti, ko je bilo pašništvo bolje razvito, se je siva pastirica zadrževala v bližini živine. Ta je med pašo plašila žuželke ali jih privabljala z iztrebki, pastirica pa je uživala v obilju plena.

Danes vrsta najpogosteje gnezdi ob hitrih gorskih potokih, izjemoma tudi v naseljih, če skoznje teče primeren potok. V zimski polovici leta se zadržuje tudi ob jezerih in ribnikih.

foto: Dare Fekonja