Pastirice Motacilla

Bela pastirica
(Motacilla alba)

Zaradi prilagoditve na življenje v bližini človeka je bela pastirica najbolj poznana in najpogostejša vrsta pastirice. Zanjo je značilno, da potresava z repom, še posebej takoj po pristanku na tleh. Med hitro in enakomerno hojo značilno kima z glavo. Teka za žuželkami, ki jih lovi na tleh ali blizu tal, včasih pa tudi v zraku.

Mnoge bele pastirice se pozimi zberejo v jate, spomladi pa se razidejo in zasedejo svoja gnezditvena območja. Skodeličasta gnezda naredijo v primerni luknji v bregu, zidu in podobno. Včasih lahko valečo samico prepoznamo po pomečkanem repu zaradi nezadostnega prostora v gnezdu.

Vrsta je v Sloveniji splošno razširjena in jo prištevamo med zelo pogoste vrste.

foto: Tatjana Ermenc

Rumena pastirica
(Motacilla flava)

Rumeno pastirico prepoznamo po živo-rumeni spodnji strani telesa, olivno-zelenem hrbtu in sivkasti glavi (pri nekaterih podvrstah je glava lahko temnejša ali svetlejša). Grlo je v večini primerov belo ali rumenkasto. Njeno staro ime je ovčarica, saj jo je zlasti v času preleta možno opazovati med prehranjevanjem na pašnikih.

Vrsta prezimuje v Afriki. Samci se iz prezimovališč vrnejo na gnezditvena območja konec marca, teden do dva kasneje pa priletijo še samice. Takrat se začne dvorjenje in tvorba parov za eno sezono. Rumena pastirica najpogosteje gnezdi v vlažnih predelih, vedno pogosteje pa tudi na obdelanih površinah.

Največje populacije gnezdečih rumenih pastiric so na Cerkniškem polju, Ljubljanskem barju in Dravskem polju. Manjše populacije pa se pojavljajo po kulturni krajini in na vlažnih travnikih tudi drugje po Sloveniji. Vrsta je pogostejša na selitvi, ko jo lahko v primernem habitatu opazujemo skorajda povsod.

foto: Alen Ploj

Siva pastirica
(Motacilla cinerea)

Siva pastirica ima v primerjavi z drugimi pastiricami daljši rep in krajše noge. Prepoznamo jo po sivo obarvanem hrbtu in rumenem perju na spodnjem delu trupa. Oba spola imata značilen bel »brk«, pri samcih pa je grlo črno.

Siva pastirica med hojo s kratkimi in hitrimi koraki ves čas potresava s precej dolgim repom. Zaradi te lastnosti so celotno družino pastiric ponekod poimenovali tresorepke. Tudi ime pastirica ima globlji pomen. V preteklosti, ko je bilo pašništvo bolj razširjeno, se je siva pastirica zadrževala v bližini živine. Ta je med pašo plašila žuželke ali jih privabljala z iztrebki, pastirica pa je uživala v obilju plena.

Danes vrsta najpogosteje gnezdi ob hitrih gorskih potokih, izjemoma tudi v naseljih, če skoznje teče primeren potok. V zimski polovici leta se zadržuje tudi ob jezerih in ribnikih. V Sloveniji je splošno razširjena in dokaj pogosta vrsta.

foto: Alen Ploj