Pobrežniki Charadriiformes

Polojnik
(Himantopus himantopus)

Ta bela ptica z dolgimi rdečimi nogami in črnimi perutmi lovi vodne žuželke, paglavce in majhne rake. Vrsta je selivka, ki prezimuje v osrednji Afriki, k nam pa se vrne spomladi. Njeno življenjsko okolje so mokrišča, kot so plitvi bazeni v solinah in plitvine ob izlivih rek.

V Sloveniji so polojniki začeli gnezditi v Sečoveljskih solinah v 90. letih prejšnjega stoletja. Od takrat naprej pri nas redno gnezdi okrog 30 parov, v zadnjih letih pa je pričel neredno gnezditi tudi v severovzhodni Sloveniji.

Gnezdo si naredi iz rastlinja, ki ga malce dvigne nad vodno gladino. V času valjenja je gnezdo v nevarnosti ob obilnih padavinah, ki lahko dvignejo gladino vode. Temu lahko sledi poplavljanje gnezda in ohladitev jajc. Če ni prepozno, samica znova znese jajca.

foto: Kajetan Kravos

Prlivka
(Burhinus oedicnemus)

Prlivka je velik, deževniku podoben ptič kamnitih in drugih z redkim rastlinjem poraslih območij. Najbolj dejavna je v mraku in ponoči, ko si išče hrano. Podnevi jo zelo težko opazimo, saj se večino časa zadržuje pri tleh. Ob nevarnosti raje steče, kot pa leti.

Prlivkin življenjski prostor so peščene stepe, peščene resave, kraški svet, kamnite pustote in prodišča. Za gnezdišče si izbere peščena tla, kjer gnezdo umesti med nekaj večjih kamnov, jajca pa izleže v plitvi globeli, postlani z zajčjimi in kunčjimi iztrebki.

V srednji Evropi velja za redko gnezdilko, saj se njena populacija zmanjšuje. Pri nas je v preteklosti gnezdila na Štajerskem, danes pa velja za zelo redko gostjo.

foto: Michael Tiefenbach

Beločeli deževnik
(Charadrius alexandrinus)

Beločeli deževnik je najmanjši izmed deževnikov. V primerjavi z malim in komatnim deževnikom je njegov obrazni vzorec medlejši in z manj črnine. Beločeli deževnik gnezdi na slanih tleh z redko vegetacijo tako na obali kot v notranjosti. Primeren življenjski prostor so peščene obale, varne pred poplavljanjem, sipine in obrobja polslanih in slanih lagun in solin, pogosto ob izlivih rek.

V preteklosti je beločeli deževnik verjetno poseljeval neregulirana ustja rek jadranskega povodja. Danes gnezdi v Sečoveljskih solinah in na blatnih otočkih Škocjanskega zatoka. Populacija v Sloveniji šteje nekaj deset parov, kar ga uvršča med redke gnezdilke slovenske obale.

foto: Bojan Marčeta

Velik škurh
(Numenius arquata)

Veliki škurh je največji evropski pobrežnik z dolgimi nogami in značilnim dolgim zakrivljenim kljunom. Je rjavkasto operjen na zgornji strani, po spodnji strani trebuha pa je bel in rjavo grahast. Samci so nekoliko manjši od samic in imajo krajši kljun.

Škurh največkrat prebiva na travnikih, kjer se s svojim dolgim kljunom, ki ga zabada v mehko blato, prehranjuje, pari in skrbi za zarod. Kot druge travniške ptice tudi veliki škurh gnezdi na tleh. Mladiči so begavci in začno kmalu po izvalitvi sami iskati hrano.

Veliki škurh je razširjen po vsej Evropi, kjer pa njegova populacija rahlo upada. V Sloveniji velja z manj kot 10 pari za zelo redkega gnezdilca na Ljubljanskem barju, maloštevilni pa pri nas tudi prezimujejo.

foto: Kajetan Kravos