Pobrežniki Charadriiformes
Sabljarka
(Recurvirostra avosetta)
Sabljarka je elegantna, črno-bela ptica z dolgimi nogami in dolgim, navzgor zavihanim kljunom črne barve. Je precej družabna in običajno skupinsko išče hrano. V nasprotju s polojnikom jo lahko vidimo tudi med plavanjem in celo potapljanjem na glavo. V zadnjem času sabljarka gnezdi tudi v Sloveniji v Sečoveljskih solinah.
Polojnik
(Himantopus himantopus)
Ta bela ptica z dolgimi rdečimi nogami in črnimi perutmi lovi vodne žuželke, paglavce in majhne rake. Vrsta je selivka, ki prezimuje v osrednji Afriki, k nam pa se vrne spomladi. Njeno življenjsko okolje so mokrišča, kot so plitvi bazeni v solinah in plitvine ob izlivih rek.
V Sloveniji so polojniki začeli gnezditi v Sečoveljskih solinah v 90. letih prejšnjega stoletja. Od takrat naprej pri nas redno gnezdi okrog 30 parov, v zadnjih letih pa je pričel neredno gnezditi tudi v severovzhodni Sloveniji.
Gnezdo si naredi iz rastlinja, ki ga malce dvigne nad vodno gladino. V času valjenja je gnezdo v nevarnosti ob obilnih padavinah, ki lahko dvignejo gladino vode. Temu lahko sledi poplavljanje gnezda in ohladitev jajc. Če ni prepozno, samica znova znese jajca.
Prlivka
(Burhinus oedicnemus)
Prlivka je velik, deževniku podoben ptič kamnitih in drugih z redkim rastlinjem poraslih območij. Najbolj dejavna je v mraku in ponoči, ko si išče hrano. Podnevi jo zelo težko opazimo, saj se večino časa zadržuje pri tleh. Ob nevarnosti raje steče, kot pa leti.
Prlivkin življenjski prostor so peščene stepe, peščene resave, kraški svet, kamnite pustote in prodišča. Za gnezdišče si izbere peščena tla, kjer gnezdo umesti med nekaj večjih kamnov, jajca pa izleže v plitvi globeli, postlani z zajčjimi in kunčjimi iztrebki.
V srednji Evropi velja za redko gnezdilko, saj se njena populacija zmanjšuje. Pri nas je v preteklosti gnezdila na Štajerskem, danes pa velja za zelo redko gostjo.
Mali deževnik
(Charadrius dubius)
Mali deževnik je poletna vrsta ob sladkih vodah v notranjosti, predvsem ob rekah in gramoznicah. Zanj je značilen izrazito rumen očesni kolobar. Močno ga ogrožajo posegi v reke in njihova regulacija, saj gnezdi predvsem na rečnih prodiščih. Gnezdi v globelici med prodom, na pesku ali v mivki, ki jo narahlo postelje z ostanki olesenelih rastlin. Jajca so izrazito varovalne barve in zlita z okolico.
Malega deževnika v Evropi kljub njegovi iznajdljivosti pri iskanju nadomestnih habitatov štejemo med ogrožene vrste, katerega populacija upada. V Sloveniji je razmeroma redek gnezdilec.
Komatni deževnik
(Charadrius hiaticula)
Za komatnega deževnika je značilna predvsem črna obrazna maska ter oranžen kljun s črno konico. Prvotni gnezditveni prostor te vrste so odprte ravne, prodnate ali peščene plaže, travniki z nizko travo in pašniki tik ob obali, danes pa vse pogosteje gnezdijo na poljih in njivah. Prezimujejo ob obrežjih v zmerno toplem pasu. Pri nas je reden preletnik.
Beločeli deževnik
(Charadrius alexandrinus)
Beločeli deževnik je najmanjši izmed deževnikov. V primerjavi z malim in komatnim deževnikom je njegov obrazni vzorec medlejši in z manj črnine. Beločeli deževnik gnezdi na slanih tleh z redko vegetacijo tako na obali kot v notranjosti. Primeren življenjski prostor so peščene obale, varne pred poplavljanjem, sipine in obrobja polslanih in slanih lagun in solin, pogosto ob izlivih rek.
V preteklosti je beločeli deževnik verjetno poseljeval neregulirana ustja rek jadranskega povodja. Danes gnezdi v Sečoveljskih solinah in na blatnih otočkih Škocjanskega zatoka. Populacija v Sloveniji šteje nekaj deset parov, kar ga uvršča med redke gnezdilke slovenske obale.
Črna prosenka
(Pluvialis squatarola)
Črno prosenko od drugih pobreženikov najlažje ločimo v letu, kjer lahko opazimo črno liso na podperutju, ki je nima nobena druga vrsta pobrežnikov. Prav tako jo lahko po značilni ukrivljeni drži prepoznamo tudi pri hranjenju.
Ta čokat pobrežnik gnezdi na vlažnih območjih arktične tundre. Zunaj gnezditvenega obdobja ga lahko v velikih jata srečamo na plitvinah in peščenih nanosih mnogih obal. V Sloveniji je reden preletnik in redek prezimovalec.
Zlata prosenka
(Pluvialis apricaria)
Ta srednje velik pobrežnik je svoje ime dobil po značilnem rumenozlatem odtenku perja na hrbtu. Za razliko od črne prosenke gnezdišča te vrste najdemo nekoliko južneje v Evropi. Gnezdi na Islandiji, Britanskem otočju, v Skandinaviji in ob Baltiku.
Njen življenjski prostor so predvsem velika barja tajge, arktična tundra ter vlažne visoke planote. V Sloveniji je zlata prosenka reden preletnik.
Priba
(Vanellus vanellus)
Priba je naš največji predstavnik družine deževnikov. Samci med gnezditvijo zavzeto branijo teritorij in pri tem izvajajo prave akrobatske lete, ki jih pospremijo z glasnimi klici. Prvotna gnezdišča pribe so mokrotna travišča, gnezdijo pa tudi na njivah. Ponavadi gnezdijo v manjših, nekaj parov velikih ohlapnih kolonijah.
V Sloveniji je priba dokaj pogosta gnezdilka, ki je razširjena po vsej državi. Gnezdi predvsem na njivah, ponekod pa jo še najdemo tudi na mokrotnih travnikih, predvsem na Štajerskem in na Ljubljanskem barju, kjer pa njena populacija upada zaradi izginjanja ekstenzivnih travnikov.
Spremenljivi prodnik
(Calidris alpina)
Spremenljivi prodnik je v času selitve eden najpogostejših pobrežnikov na morskih plitvinah in v notranjosti. Spomladi in jeseni lahko zgodaj zjutraj celo opazimo kot oblak velike jate, ki se selijo vzdolž obal. Gnezditveni prostor te vrste so vlažna območja visokih planot, arktična tundra, barja in ekstenzivno obdelani obalni in slani travniki. Prezimovališča segajo od obal zahodne Evrope do Afrike.
Pri nas je reden preletnik, občasno prezimuje v Sečoveljskih solinah.
Srpokljuni prodnik
(Calidris ferruginea)
Za srpokljunega prodnika je značilno, da na selitvi nikoli ne oblikuje velikih jat, temveč se v majhnih razpršenih jatah pojavlja v skupinah skupaj z drugimi podobno velikimi pobrežniki. Srpokljuni prodnik gnezdi v vlažni, s šašem porasli tundri, pogosto v bližine manjše vodne površine. Prezimuje večinoma v Afriki, posamezni osebki pa tudi v južni Evropi.
V Sloveniji ga kot rednega, a maloštevilnega preletnika srečamo na blatnih obrežjih in nekaterih mokriščih.
Mali prodnik
(Calidris minuta)
Mali prodnik je najmanjši evropski prodnik. S svojimi hitrejšimi gibi ter svoje majhnosti pogosto deluje bolj energično kot spremenljivi prodnik. Gnezdi daleč na severu Evrope in v Sibiriji. Njegov gnezditveni prostor so majhni otoki v bližini tolmunov ter obalna tundra. Med selitvijo se evropski gnezdeči ptiči pojavljajo v manjših skupinah ob obali, redno pa tudi na mulju v notranjosti.
V Sloveniji je reden preletnik, znani pa so tudi primeri prezimovanja.
Močvirski martinec
(Tringa glareola)
Močvirski martinec je med selitvijo eden najpogostejših pobrežnikov. Od zelo podobnega pikastega martinca se loči po beli nadočesni progi, ki je pri pikastem martincu manj izrazita. Gnezditveni prostor tega pobrežnika so velika barja s posameznimi drevesi in svetli močvirnati gozdovi.
Žal je vrsta v srednji Evropi z izjemo nekaj gnezdečih parov na Poljskem kot gnezdilka izginila. Danes večino evropske gnezdeče populacije najdemo v severni in vzhodni Evropi. V Sloveniji je reden preletnik in poletni gost.
Pikasti martinec
(Tringa ochropus)
Pikasti martinec prebiva v obsežnih tajgah severne Evrope in Azije. Je srednje velik pobrežnik, temno rjave barve zgoraj in bele spodaj. Ptica gnezdi v starem gnezdu drozgov. Pikasti martinec velja v Sloveniji za zelo redko gnezdilko, vendar pa pri nas redno prezimuje in se ustavlja na selitvi.
Mali martinec
(Actitis hypoleucos)
Mali martinec je majhen in kratkonog martinec z močnim kljunom. Njegova posebnost je, da leti nizko nad vodo z izmenjujočimi se serijami hitro frfotavajočih plitkih zamahov s perutmi in kratkih faz drsenja s perutmi, togo upognjenimi navzdol. Prvotno gnezditveno prebivališče malega martinca je ob prodnatih rekah na prodiščih, ob lokah z mrtvimi rokavi in živimi izviri z blatnimi bregovi, kjer mladiči begavci preživljajo prve tedne življenja.
Mali martinec v glavnem prezimuje v Afriki. V Sloveniji velja za dokaj pogosto gnezdilko.
Rdečenogi martinec
(Tringa totanus)
Rdečenogi martinec je običajen in široko razširjen pobrežnik obal, rečnih ustij, močvirij v notranjosti in poplavnih travnikov. Spoznamo ga kot srednje veliko ptico z rdečimi nogami in rdečo osnovo kljuna. Med letom je viden vpadljiv in širok bel spodnji rob na perutih. Gnezdi na kupčkih šašja v nizki vodi. Za gnezdenje potrebuje zamočvirjene površine z nekaj centimetrov globoko vodo.
V Sloveniji nekaj parov neredno gnezdi na Cerkniškem jezeru, nekaj deset pa se jih na prezimovanju redno zadržuje v Sečoveljskih solinah.
Črni martinec
(Tringa erythropus)
Ta vrsta je svoje ime dobila po sajasto črnem poletnem perju. Prav tako je prepoznavna po črno-rdečem kljunu in živo rdečih nogah. Črni martinci v manjših jatah pogosto brodijo po vodi, ki jim sega do trebuha. Občasno v njej tudi zaplavajo. Gnezdijo na barjih severnega robu tajge in v mokri tundri.
Prezimuje v Afriki, južno od Sahare. V Sloveniji je preletnik in reden prezimovalec na obali.
Zelenonogi martinec
(Tringa nebularia)
Zelenonogega martinca prepoznamo po dogem zelenem kljunu in zelenih nogah. Dokaj pogosto ga lahko opazujemo na obalnih plitvinah, kako brodi po plitvi vodi in iz gladine pobira manjše nevretenčarje ali pa z odprtim kljunom teka za manjšimi ribami.
Njegov gnezditveni prostor so barja in resave s posameznimi grmi in drevesi, nenaseljene visoke planote in tundra. Zunaj gnezditvenega obdobja ga najdemo na ravnih morskih obalah, redno pa ga lahko opazujemo tudi v notranjosti. Pri nas se redno pojavlja na selitvi, redko pa tudi pozimi.
Črnorepi kljunač
(Limosa limosa)
Črnorepi kljunač gnezdi na obsežnih mokriščih z visoko podtalno vodo. Tla mora skoraj v celoti pokrivati rastlinje, najpogosteje pa ga najdemo na ekstenzivno obdelanih travnikih. Za gnezdenje si izbere manjšo vzpetinico nad tlemi, najpogosteje kar kup šašja. Na njej naredi plitvo globel, ki jo postelje s suhimi bilkami in nekaj listja.
V Evropi gnezdi zelo raztreseno. Njegovo število na splošno rahlo upada. Črnorepi kljunač naj bi v Sloveniji leta 1990 gnezdil na Cerkniškem jezeru. Razen tega primera gnezdenja se v Sloveniji pojavlja samo kot preletnik.
Velik škurh
(Numenius arquata)
Veliki škurh je največji evropski pobrežnik z dolgimi nogami in značilnim dolgim zakrivljenim kljunom. Je rjavkasto operjen na zgornji strani, po spodnji strani trebuha pa je bel in rjavo grahast. Samci so nekoliko manjši od samic in imajo krajši kljun.
Škurh največkrat prebiva na travnikih, kjer se s svojim dolgim kljunom, ki ga zabada v mehko blato, prehranjuje, pari in skrbi za zarod. Kot druge travniške ptice tudi veliki škurh gnezdi na tleh. Mladiči so begavci in začno kmalu po izvalitvi sami iskati hrano.
Veliki škurh je razširjen po vsej Evropi, kjer pa njegova populacija rahlo upada. V Sloveniji velja z manj kot 10 pari za zelo redkega gnezdilca na Ljubljanskem barju, maloštevilni pa pri nas tudi prezimujejo.
Sloka
(Scolopax rusticola)
Sloka je majhna čokata ptica gozdnatih pokrajin. Je rdečkasto rjave barve z dolgim ravnim kljunom. Med gnezdenjem domuje v različnih tipih gozda z mehko zemljo, ki pa morajo biti dovolj veliki, vsaj na nekaterih mestih mokri in prepredenimi z jasami.
V Sloveniji je zelo redka gnezdilka, ki jo najdemo na pokljuških barjih in v osrednji Sloveniji. Maloštevilne prezimujejo.
Kozica
(Gallinago gallinago)
Kozica je progasto rjave barve in jo zelo težko opazimo, saj se dobro zliva z okoljem. Živi zelo prikrito življenje. Kadar jo splašimo, pobegne v značilnem cikcakastem letu, ponavadi strmo navzgor. V času svatovanja ima ob večerih značilen let, kjer se med strmoglavljanjem tudi značilno oglaša.
Kozica je široko razširjena gnezdilka srednje in severne Evrope. V južni Evropi je zimski gost. V Sloveniji je dokaj redek gnezdilec, ki ga najdemo na Ljubljanskem barju in na Štajerskem.
Togotnik
(Calidris pugnax)
Togotnik je srednje velik pobrežnik z majhno glavo in srednje dolgim, rahlo navzdol zakrivljenim kljunom. Za to vrsto je značilno, da se spomladi samci zberejo na tradicionalnih mestih – rastiščih, na katerih dvorijo samicam. Takrat se samcem izoblikuje tudi izredno košato perje na glavi in na vratu in tako postanejo v tistem času nezamenljivi s katero koli drugo vrsto pobrežnika. Navadno ti obredi potekajo na vlažnih barjih ali mokrih travnikih vzhodne in severne Evrope.
Pri nas je reden preletnik in redek zimski gost.