Sokoli Falconidae

Postovka
(Falco tinnunculus)

Ujedo golobje velikosti pogosto opazimo, ko nad travnikom ali poljem lebdi na enem mestu. Takrat opreza večinoma za voluharicami, ki med travno rušo ustvarjajo poti in za seboj puščajo izločke, ki sevajo v ultravijoličnem spektru. Te sledi postovka izkoristi, strmoglavi v travo in, če ima srečo, z voluharico ali mišjo odleti proti bližjemu kolu ali veji, kjer plen poje. Njeno ime je nastalo iz starega imena postojka. Ko namreč zamahuje na mestu, "postane" v zraku.

Spomladi in zgodaj poleti plen odnese dlje stran, saj takrat hrani mladiče. Ker gnezda ne gradi, si mora poiskati primerno mesto, kamor bo znesla jajca. To so navadno stara gnezda vran ali drugih ujed, ki so običajno visoko na drevesu. Gnezdi tudi v luknjah v zidovih in skalnih stenah. Nič nenavadnega ni, če v mestnem jedru Ljubljane in drugih večjih mest zaslišimo glasno oglašanje postovke, saj gnezdi na betonskih policah stolpnic in v zračnikih.

V Sloveniji je prisotna vse leto in je pogost gnezdilec. Pogosta je v severovzhodni, osrednji in južni Sloveniji.

foto: Tomaž Mihelič

Južna postovka
(Falco naumanni)

Od samcev svoje pogostejše sorodnice postovke je južna postovka za približno pol decimetra večja. Samec po hrbtu nima pik, je manj grahast po trebuhu in pod očmi nima brkov. Najpomembnejša značilnost obeh spolov so beli kremplji.

Prehranjuje se z velikimi žuželkami, malimi sesalci in ptiči. Par si gnezdišče uredi v duplih, špranjah in luknjah skalnih sten, v ilovnatih stenah rečnih obrežij, pa tudi v cerkvah in razvalinah. Južna postovka je precej bolj družabna kot postovka. Kjer je pogosta, namreč gnezdi tudi v kolonijah z do 100 pari.

V srednji Evropi je bil v preteklih desetletjih katastrofalen upad populacije zaradi povečane uporabe pesticidov. V Sloveniji je južna postovka kot gnezdilka izumrla v 90. letih 20. stoletja.

foto: Davorin Tome

Sokol selec
(Falco peregrinus)

Ko sokol selec opazi plen, s pospešeno hitrostjo tudi do 180 km/h in s skoraj zloženimi perutmi strmoglavi proti njemu. Lovi izključno ptice do velikosti sive čaplje. Odrasli so po zgornji strani telesa obarvani temno sivo, po spodnji pa svetlo s prečnimi progami. Potrebuje varno gnezdišče, ki je navadno na polici ali v skalni steni nad odprto pokrajino, redkeje na visoki zgradbi. Isto gnezdišče uporablja tudi več desetletij.

Gnezdeča populacija kljub občutljivosti na različne človekove vplive, kot so nezakoniti lov, turizem in onesnaževanje s pesticidi, v zadnjih letih postopoma narašča. V Sloveniji je stalnica. Pozimi pridejo k nam tudi osebki, ki gnezdijo bolj na severu, zato se v zimskem času njihovo število poveča. Je redek gnezdilec, čigar gnezdišča so po Sloveniji razpršena v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah in drugih skalnatih območjih.

foto: Tomaž Mihelič