Mladi ornitologi, pozor!

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi preživeti teden dni v Triglavsem narodnem parku, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic v okviru projekta Life for Seeds organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Triglavskega narodnega parka, od nedelje 26. junija do nedelje 3. julija 2022. Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci. Vsaka skupina se bo lotila raziskovanja določene teme. Poleg bolj poglobljenih bodo delovale tudi skupine za tiste, ki v svet ptic šele vstopate.

Kako se prijaviš na tabor?
Če se želiš udeležiti tabora, nam to čim prej sporoči po elektronski pošti na naslov tilen.basle@dopps.si in poslali ti bomo prijavnico. Prijave zbiramo do 15. maja 2022 oziroma do zapolnitve prostih mest. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na zgornji naslov. Več informacij o poteku tabora boste udeleženci prejeli tekom prijave, natančne informacije pa dobrih 14 dni pred pričetkom le tega.

      

Vabilo na delavnico v okviru projekta EIP VIVEK

Vse strokovnjake s področja kmetijstva in varstva narave v četrtek, 7. aprila 2022, vabimo na delavnico v okviru projekta EIP VIVEK.

Delavnica bo potekala na terenu na območju Goričkega s ciljem ogleda dobrih praks in
načrtovanja prilagoditve kmetijske prakse in tehnologije na posameznih KMG.

Hribski škrjanec. Foto: Alen Ploj

Ura Program
10:00-10:30 Ogled površin KMG Temlin z izvedenim ukrepom za hribskega škrjanca v
Stanjevcih
11:00-12:00 Ogled površin z izvedenim ukrepom za poljskega škrjanca in ukrepom
vzpostavitve prahe na površinah KMG Hujs v okolici Prosenjakovcev in
Berkovcev
12:30-14:00 Ogled travnikov, ki so v upravljanju KP Goričko in so pomembna rastišča
kukavičevk (HT 6210 (*)) v Kančevcih
14:00-15:00 Kosilo

Prevoz bo organiziran iz:

  • Ljubljane ob 7. uri pri živalskem vrtu (možnost brezplačnega parkiranja),
  • izpred KGZ Ptuj (Ormoška cesta 28) ob 8.30,
  • izpred KGZS Zavod Murska Sobota, enota Gornja Radgona (Partizanska 23) ob 9.15,
  • za vse, ki se nam pridružite na Goričkem pa izpred gostilne “Pri Rudiju” (Šalovci 168a)
    v Šalovcih ob 10. uri.

Za dodatne informacije glede usposabljanja pokličite na tel. 02 749 32 12 ali pišite na
valerija@ezavod.si.

VABILO

Vljudno vabljeni!
Valerija Petrinec, vodja projekta

Razpis za delovno mesto na DOPPS

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega biologa za projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253). Delo bo obsegalo: komunikacija z lastniki zemljišč na območjih Natura 2000, fitocenološki popisi, določanje rastlinskih vrst, ročno nabiranje in transport semen divjih semenk, delo s krtačnim strojem in ročnim sesalnikom za pobiranje semen, sodelovanje pri obnovi travnikov in terenskih poskusih kalitve shranjenih semen in semenskih mešanic, izobraževalno delo (raziskovalni tabori, naravoslovni dnevi, dnevi odprtih vrat, snemanje videoklipov, delavnice, predavanja, razstave, prispevki za medije ipd.), mreženje s tujimi projekti, iskanje in pregled literature v povezavi z nabiranjem in shranjevanjem semen divjih semenk, priprava protokolov za nabiranje in shranjevanje semen, priprava kart v programih ArcGIS ali QGIS, obdelava podatkov in priprava poročil, priprava povpraševanj za nakupe opreme in naročanje storitev, sodelovanje pri razvoju podatkovne baze za semena in spletnega portala za travnike, vnos terenskih podatkov v bazo in portal, sodelovanje pri oblikovanju kmetijskih ukrepov, čiščenje in embaliranje semen in druga dela.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije ali agronomije,
  • imeti znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • imeti vozniški izpit B kategorije,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • biti seznanjen s področjem varstva narave,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti,
  • obvezno je dobro poznavanje taksonomskega določanja rastlin in določanja rastlinskih združb
  • imeti mora izkušnje s terenskim delom,
  • zaželene so izkušnje s projektnim delom
  • zaželeno je znanje uporabe katerega od programov za geografsko analizo podatkov (npr. ArcGIS, QGIS)

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja botanike in fitocenologije.

Kraj zaposlitve: osrednja pisarna v Ljubljani in na terenu po celi Sloveniji. Po dogovoru je možno tudi delo od doma.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za določen čas nadomeščanja porodniškega dopusta (predvidoma za obdobje 1. 5. 2022 – 30. 4. 2023) s polnim delovnim časom in s 3-mesečnim poskusnim delom.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev (vključujoč navedbo morebitnih objavljenih člankov, pisnih priporočil in drugih referenc) pošljite do vključno petka, 1. aprila 2022 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis LIFE for Seeds«, ali na elektronsko pošto vodji projekta Katarini Denac, katarina.denac@dopps.si.

Iščemo poljske škrjance!

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na predlog DOPPS v Strateški načrt kmetijske politike za obdobje 2023-2027 uvrstilo tudi ukrep »zaplate golih tal za poljskega škrjanca«.

Gre za ekoshemo, torej ukrep iz prvega stebra kmetijske politike, ki bo enoletna in jo bo mogoče vpisati le na njivah z žiti, različnimi deteljami, oljno ogrščico in deteljnotravnimi mešanicami. Na njivi bo kmet med setvijo z ugašanjem sejalnice ustvaril zaplate neposejanih, golih tal velikosti okoli 25 m2, in sicer na vsakega 0,5 ha njive eno takšno zaplato. Lokacije njiv z zaplatami se bodo med leti lahko spreminjale, skladno s kolobarjem. Iz Srednje in Zahodne Evrope je znano, da so gnezditvena gostota, gnezditveni uspeh, telesna kondicija speljanih mladičev in število poskusov gnezdenja poljskega škrjanca v sezoni večji na njivah s takšnimi ploskvami kot pa na konvencionalno zasejanih njivah.

Poljski škrjanec in njegovo gnezdo. Foto: Blaž Blažič

Ukrep naj bi se izvajal na šestih območjih v Sloveniji, kjer se poljski škrjanci pojavljajo v večjem številu in gnezdijo deloma ali pretežno na njivah. To so Goričko, Murska ravan, Dravsko-Ptujsko-Središko polje, Ljubljanska kotlina, Krška ravan in Ljubljansko barje.

Za pričetek izvajanja ukrepa bomo na DOPPS na teh območjih zarisali cone, kjer bodo lastniki zemljišč lahko vpisali ukrep. To bomo storili na podlagi obstoječih podatkov v podatkovni bazi novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije (NOAGS) ter dodatnih popisov, ki jih bomo letos spomladi s pomočjo prostovoljcev opravili v Ljubljanski kotlini, na Murski in Krški ravni.


Pomagaj nam poiskati poljske škrjance

Za pomoč lepo prosimo tudi vse druge opazovalce ptic, ki boste v letošnjem letu obiskali katerega izmed navedenih šestih območij in tam zaznali poljskega škrjanca.

Vaši podatki bi bili za zaris con za vpis ukrepa zelo dragoceni, zato bomo zelo veseli, če jih lahko vnesete v podatkovno bazo NOAGS ali pa nam jih sporočite na elektronski naslov katarina.denac@dopps.si.

Poskrbeli bomo, da bodo uporabljeni za varstvo narave!

Za lažjo prepoznavo vrste, prisluhnite petju poljskega škrjanca.


Preprečimo trke ptic v steklena pročelja

Ljubljana je po pestrosti ptičjih vrst zelo bogato mesto. Ta vrstna pestrost pa je posledica ugodne lege mesta in ohranjene narave, ki mesto obdaja. Prav tako Ljubljana leži na selitveni poti ptic, t.i. jadranski selitveni poti, ki poteka od vzhodne Evrope do severne in podsaharske Afrike.

Modna hiša je ena izmed štirih večjih t.i. črnih točk, kjer smo zabeležili smrtni izid pri naletu ptice v stekleno pročelje stavbe. Foto: Maks Sešlar

Z modernizacijo mesta ter sodobnimi pristopi pri gradnji se v Ljubljani pojavlja vse več stavb s steklenimi pročelji. A takšna moderna in modna gradnja žal prinaša v mesto nevidno grožnjo za njene leteče prebivalce, ptice. Steklo namreč pomeni nevidno oviro tako za ptice in žuželke, ter tudi druge živalske vrste. Prizadene skoraj vse ptičje skupine, vključno z redkimi in ogroženimi vrstami.

Steklena površina pomeni za ptico prevaro in s tem smrtno nevarnost v dveh pogledih. Ko se skozi stekleno oviro vidi drevo, grmovje ali pokrajina, ptica navidezne ovire ne opazi in navadno s polno hitrostjo poleti proti naravnim strukturam ter tako konča tragično. Prav tako je tveganje za ptico ko se v steklu odseva nebo in drevesa ter ptica to zazna kot okolje. Trk s tako stekleno površino se za večino ptic konča s smrtnim izidom, saj nanjo niso pripravljene in v njih priletijo navadno z veliko hitrostjo.

V Ljubljani smo v zadnjih treh letih identificirali vsaj štiri večje t.i. črne točke, kjer smo zabeležili smrtni izid pri naletu ptice v stekleno pročelje stavbe. To so steklena pročelja objektov Nama (Tomšičeva ulica), Onkološkega inštituta (Zaloška cesta), Modne hiše (Nazorjeva ulica) in poslovna stavba Kapitelj (Poljanski nasip).   

Za reševanje problematike naletov ptic v steklena pročelja stavb smo v februarju 2022 pričeli s projektom »Preprečimo trke ptic v steklena pročelja«, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana. Cilj je, da preko aktivnosti v sklopu projekta poiščemo praktične rešitve, ki bodo cenovno ugodne ter sprejemljive z arhitekturnega in urbanističnega vidika. 


V sklopu projekta bomo na t.i. črnih točkah tudi spremljali morebitne nalete ptic v steklena pročelja stavb na območju Ljubljane.

Če bi se nam pri projektnih aktivnostih želeli pridružiti, nas lahko pokličete (031 439 051) ali nam pišete na tjasa.zagorsek@dopps.si.


Gozdni specialisti potrebujejo tvojo pomoč

ALARM: V Sloveniji imamo bistveno premalo naravnih gozdov. Trend moramo obrniti, če želimo ohraniti najbolj ogrožene vrste ptic. Potrebujemo takojšnjo akcijo!

Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih pa sega tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini gozda ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, katere lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem.

Trend želimo obrniti, zato smo na DOPPS pripravili akcijo, s katero želimo začeti gozd podarjati naravi. Sodeluje lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so odvisne od njih tudi za prihodnje generacije.

V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečemo gozdni specialisti. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov želimo zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov, zato bomo s pomočjo srčnih ljudi – varuhov, zbirali sredstva za nakup vsaj 10 ha gozda, ki ga bomo podarili oz. vrnili naravi. Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.

Prepričani smo, da znamo Slovenci narediti korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in pristopiti k varstvu najbolj ogroženih komponent biotske raznolikosti v njih.

Akcijo že podpirajo nekateri znani obrazi in ustanove. Podpri jo tudi ti! Obišči www.gozdnispecialisti.si in spoznaj, kako lahko pomagaš ohraniti naše naravne gozdove in ogrožene vrste v njih. 

 

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Se Bela vrača v Slovenijo?

Se še spomnite Bele – dobre dve leti stare bele štorklje, ki se je izvalila leta 2019 v gnezdu v Mateni na Ljubljanskem barju? Sredi julija 2019 smo jo še kot mladiča opremili z GPS/GSM sledilno napravo (logerjem), da bi lahko spremljali njeno selitveno pot.

Obenem smo opremili tudi Srečka, čigar kratko življenje se je končalo že dva meseca kasneje, ko se je v Tuniziji na smetišču zapletel v plastično vrečko. Tudi za Belo smo večkrat trepetali. Najbolj takrat, ko je celo prvo zimo svojega življenja preživela v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk, prehranjujoč se na bazenih z odpadno vodo, kjer zaradi zastrupitve letno pogine na stotine ptic.

Vendar pa je Bela do sedaj uspešno kljubovala vsem nevarnostim – tudi Sudanu, kjer je pod streli padel Čarli, ter Čadu, kjer je brez sledu izginil Oto, še dve mladi beli štorklji, opremljeni leto dni kasneje kot Bela. Videti je, da ni preveč zahtevna glede »sonaravnosti« svojih prehranjevališč, temveč se lokacije, kjer najde dovolj hrane, kot klop drži več mesecev, pa četudi gre za zgolj tri okrogla namakalna polja v delti Nila, kjer je tičala večji del lanskega poznega poletja in jeseni.

Domnevali smo, da se je sled za Belo že izgubila, saj se je baterija Belinega oddajnika vso lansko jesen vztrajno praznila. Od novembra nismo prejeli nobenega novega podatka.

V soboto, 5. marca, pa nas je presenetila vesela novica – Bela se je zopet javila iz Sudana in pričela se je pomikati proti severu. Najverjetneje se je ves ta čas zadrževala na območju, kjer ni bilo signala, zato nam ni mogla pošiljati sončnih pozdravov nazaj v Slovenijo.

Bela se trenutno nahaja v Sudanu, SZ od mesta Omdurman.

Se Bela vrača domov?

V marcu se bele štorklje pričnejo vračati na svoja gnezditvena območja. To se ponavadi prvič zgodi v četrtem letu starosti, morda že kakšno leto prej – torej že v 2022 – Belo potihem pričakujemo kot »obiskovalko«. Saj veste, to so tiste bele štorklje, ki se celotno gnezditveno sezono navidez brezciljno potepajo širom Slovenije, dostikrat v večjih skupinah. Te včasih nagajajo gnezdečim parom, se z njimi tepejo in jim mečejo jajca z gnezd. Včasih  si celo najdejo partnerja in se preizkusijo v gradnji gnezda, ki sicer še ni prav veliko in trdno, vendar pa štorklje na njih vadijo za takrat, ko bo šlo zares.

Bele bomo izredno veseli, saj je zaenkrat prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki se ji nasmiha možnost daljšega življenja in gnezditve. Sedem jih je že poginilo, dve, ki sta bili opremljeni lani v vasici Zbure na Dolenjskem, Kiki in Riki, pa se nam redno javljata iz Sudana, kjer sta preživeli večji del letošnje zime.

Spremljajte mlade bele štorklje na interaktivnem zemljevidu in ne zamudite Beline vrnitve.

Zasaditev mejice v Naravnem rezervatu Iški morost

Zasaditev mejice v NRIM. Foto: Urša Gajšek

V sredo, 2. marca 2022, smo na južnem delu Naravnega rezervata Iški morost s pomočjo prostovoljcev zasadili 240 metrov dolgo mejico.

Za zasaditev smo uporabili sadike različnih avtohtonih lesnih vrst, kot so šipek, češmin, rdeči dren, črni trn, različne vrste vrb in krhlika.

Mejice v kmetijski krajini povečujejo biotsko pestrost, saj nudijo prehranjevališča, zatočišča in gnezdišča številnim živalskim skupinam (npr.  pticam, opraševalcem, malim sesalcem, netopirjem in dvoživkam). Hkrati so pomembne tudi z vidika prilagajanja podnebnim spremembam, saj upočasnjujejo močne vetrove in preprečujejo vetrno erozijo ter blažijo vpliv dolgotrajnih suš.

Aktivnost je demonstracijski primer dobre prakse za prenos znanja na področju ukrepov za obnovo in ohranjanje mejic in je potekala v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

Več o projektu EIP VIVEK