Opis območja

IBA Snežnik – Pivka se razteza od prehoda avtoceste Ljubljana–Kozina čez Postojnska vrata na severu, do državne meje s Hrvaško na jugu. To je pretežno planotast, vendar zelo razgiban svet s povprečno nadmorsko višino blizu 1000 metrov, najvišja točka območja je Snežnik (1796 metrov). IBA sestavljata dve veliki planoti – Javorniki na severu in Snežnik na jugu, meja med njima pa poteka po Mašunskem dolu. Na severovzhodu območje omejuje niz kraških polj – Unško in Cerkniško polje, Loška dolina ter Babno polje. Na zahodu se planota zlagoma spušča v Pivško podolje, katerega večji del prav tako leži znotraj IBA. Površinskih voda na območju skorajda ni. Obsežni jelovo-bukovi gozdovi Omphalodo-Fagetum, ki pokrivajo več kot 50 odstotkov območja, sodijo med največje strnjene gozdne komplekse pri nas. Na manjšem delu območja se nad dolinama Pivke in Reke nahajajo visokokraška suha travišča, v dolini Pivke pa vlažni travniki.

Kvalifikacijske vrste ptic

Gozdovi tega IBA so pomembno gnezdišče za kozačo Strix uralensis, ki je pogosta in razširjena gnezdilka po celotnem območju Javornikov in Snežnika in dosega zelo visoke gostote poselitve. Območje pa je pomembno tudi za tri druge vrste sov: koconogega čuka Aegolius funereus, malega skovika Glaucidium passerinum in veliko uharico Bubo bubo. Podobno kot drugod v dinarskem svetu Slovenije je ena izmed bolj ogroženih vrst na tem območju divji petelin Tetrao urogallus, v zadnjih letih pa smo tukaj odkrili tudi kar veliko gnezdečo populacijo belohrbtega detla Dendrocopos leucotos. Na močvirnih travnikih v dolini Pivke, v kraških globelih in na posameznih gorskih travnikih je zelo zaskrbljujoče stanje populacije koscev Crex crex. Na IBA večje število koscev ni bilo zabeleženo že vse od leta 1999. Varstveno pomembne vrste travniških ptic na tem območju so med drugimi hribski škrjanec Lullula arborea, podhujka Caprimulgus europaeus in pisana penica Sylvia nisoria. Beloglavi jastrebi Gyps fulvus s pomočjo vzgornjikov dnevno migrirajo vzdolž grebenov nad Ilirsko Bistrico oziroma ob robu Snežniške planote.

Grožnje

Spremembe v načinu gospodarjenja in intenzivnejša raba gozdov Javorniške in Snežniške planote lahko dolgoročno negativno vpliva na populacije nekaterih vrst gozdnih ptic. Kmetijske površine z vlažnimi travniki v dolini reke Pivke ter suhi kraški travniki južnih pobočij Snežniško-javorniške planote so zaradi opuščanja rabe podvrženi hitremu sukcesivnemu zaraščanju. Po drugi strani pa grožnjo za obstoj vlažnih travnikov v Pivški kotlini, ki imajo pretežno močno razdrobljeno lastniško strukturo, predstavljajo tudi različni agrotehnični ukrepi, predvsem melioracije in komasacije. Naravoslovni turizem ima na tem območju izjemen potencial, vendar ga je nujno potrebno smiselno usmerjati in urejati.

Povezave

Regijski park Snežnik – predlog za zavarovanje.
Spletna stran Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Pivška presihajoča jezera.
Spletna stran Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer z informacijami o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera v nastajanju.

JANČAR, T., MIHELIČ, T., RUBINIĆ, B. & KMECL, P. (2009):
Elaborat o planinskem orlu za Presojo vpliva VE Volovja reber na naravo / Report on Golden Eagle for the Environmental impact assessment of Volovja reber windfarm.
DOPPS, Ljubljana.

JANČAR, T. (2009):
Podatki o opazovanju beloglavih jastrebov na Volovji rebri in v bližnji okolici v letu 2009.
DOPPS, Ljubljana.

JANČAR, T. (2009):
Ujede na Volovji rebri.
DOPPS, Ljubljana.

KROFEL, M. (2008):
Survey of Scops owl Otus scops on the high karst grasslands of Snežnik Plateau.
Acrocephalus 29 (136): 33–37.

MIHELIČ, T. (2007):
Novi podatki o pojavljanju kotorne Alectoris graeca na Volovji rebri (JZ Slovenija).
Acrocephalus 28 (134): 124–125.

POLAK, S. (2005):
Favna kopenskih habitatov Pivških jezer.
Acta carsologica 34 (3): 660–690.

BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. str. 59–64.
DOPPS, Ljubljana.

PREŠERN, J. & KOHEK, K. (2001):
Popis kozače Strix uralensis macroura na Javornikih.
Acrocephalus 22 (108): 167–169.

TOME, D. (2001):
Nekaj značilnosti avifavne Pivških jezer.
Annales 11 (2): 271–276.

MIHELIČ, T., VREZEC, A., PERUŠEK, M. & SVETLIČIČ, J. (2000):
Kozaca Strix uralensis v Sloveniji.
Acrocephalus 21 (98–99): 9–22.

SURINA, B. (1999):
Ptice zgornjega dela doline Reke in bližnje okolice.
Annales 9 (2): 303–314.

POLAK, S. (1991):
Rjava cipa Anthus campestris gnezdi tudi na Notranjskem.
Acrocephalus 12 (49): 137.