Bele štorklje znova podirajo rekorde

Rezultati letošnjega, že 27. popisa bele štorklje prinašajo izjemne novice – zabeležili smo največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev doslej!

Vseslovenski popis bele štorklje na društvu po mednarodno uveljavljeni metodi izvajamo že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija obiščemo vsa znana gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverimo zasedenost ter gnezditveno uspešnost. Pomemben del popisa je tudi pogovor z domačini, ki nam vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Posebno pozornost namenimo tudi pregledu gnezda, da ocenimo, ali je to stabilno in varno.

Popis bele štorklje 2025. Foto: Zarja Platovšek

Rekordi že tretje leto zapovrstjo

Bele štorklje so nas z rekordno zasedenostjo gnezd razveselile že leta 2023, leta 2024 pa skupaj z rekordno zasedenostjo še z rekordnim številom poletelih mladičev – pri nas je gnezdilo 311 parov, poletelo pa je 673 mladičev.

Letos smo te številke še presegli – pri nas je gnezdilo 321 parov belih štorkelj, iz naših gnezd pa je poletelo kar 807 mladičev, torej 134 mladičev več kot lani. Gre za najvišje številke v zgodovini popisa!

Kaj se dogaja?

Bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja profitirala. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažamo tudi v Sloveniji. V zimi 2024/2025 smo zabeležili rekordno število prezimujočih štorkelj. Prezimovalo jih je najmanj 20.

Podatke o prezimovanju zbiramo sporadično –  na podlagi večkratnih opažanj štorkelj na istem območju skozi zimo. Posledično obstaja verjetnost, da je pri nas prezimovala še kakšna štorklja več.  

Tudi višje povprečne temperature v spomladanskih mesecih očitno pozitivno vplivajo na bele štorklje. Te jim skupaj z zgodnejšimi prihodi omogočajo, da prej pričnejo z gnezditvijo in ugodno vplivajo na preživetje mladičev ter količino dostopne hrane.

Ali bo ta trend trajal?

Ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja profitirale še naprej, ni mogoče napovedati. Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme kot so močna neurja in suša, ki lahko resno ogrozijo gnezditveno uspešnost in preživetje, zlasti mladih ptic.   

Kako gre štorkljam drugod?

Tudi v večini držav Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, kjer bela štorklja gnezdi, populacija kaže pozitiven trend. Preliminarni rezultati 8. mednarodnega cenzusa bele štorklje, ki je potekal leta 2024 pod koordinacijo NABU, kažejo, da se je svetovna populacija štorklje v zadnjih desetih letih povečala za dobrih 20 %.

Na končne in podrobnejše rezultate še čakamo – znani bodo predvidoma jeseni 2025.

Ogroženi sovi na Krasu gre vedno bolje

Naravovarstvena prizadevanja za varstvo velike uharice na Krasu delujejo. Rezultati letošnjega popisa so ponovno prinesli rekorden rezultat!

Velika uharica. Foto: Miran Krapež

Na Krasu je 7. marca 2025 potekalo že 27. sinhrono štetje naše največje in ogrožene sove. Po celotnem območju Krasa se je razporedilo 84 popisovalcev, kar je omogočilo izredno natančen popis vrste. Na popisu smo zabeležili 15 zasedenih teritorijev velike uharice, kar je največ od leta 1999, od kar poteka ta popis.

Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog, ki že od samega začetka koordinira popis, je ob tem povedal: »Lepo je videti, da si po tolikšnih letih varstvenih prizadevanj na področju vznemirjanja vrste in varnosti na električnih daljnovodih, lahko priča rezultatom teh prizadevanj v praksi. Če se vrsti zagotovi mir na gnezdiščih in varnost na prehranjevališčih, si očitno lahko hitro opomore.«

Aktivna prizadevanja za varstvo velike uharice na Krasu potekajo že od leta 2000. Začelo se je z zagotavljanjem miru v gnezdiščih – ta vrsta sove je namreč izredno občutljiva na motnje in prisotnost človeka v skalnih stenah, kjer gnezdi. S porastom prostočasnih aktivnosti je bilo potrebno vse več usklajevanja za zagotavljanje mirnih gnezdišč na Krasu. Kasneje, po letu 2010, so se začela prva prizadevanja za odpravljanje posledic nevarnih in uničujočih srednje napetostnih daljnovodov, največ sanacij pa se je izvedlo v zadnjih petih letih.

Prizadevanja za varstvo naše največje sove pa še zdaleč niso končana. V letošnjem letu smo pričeli s projektom LIFE FOR LIFELINES, ki mu je EU namenila 60 % sofinanciranje. Projekt bo potekal do leta 2029, poleg velike uharice pa bodo ukrepi namenjeni še nekaterim redkim in ogroženim vrstam, kot so beloglavi jastreb, orel kačar in planinski orel.

Na DOPPS smo zaradi ogroženosti velike uharice že pred leti pričeli z akcijo Varuhi velike uharice, kjer z množico prostovoljcev bdimo nad stanjem populacije in grožnjami, ki jih ima vrsta v prostoru. Akcija omogoča, da se lahko ciljno usmerjamo na gnezdišča v težavah in rezultati se kažejo na celotni populaciji. Skupinski popis na Krasu je prerastel v letno srečanje Varuhov, kjer se srečamo, izmenjamo izkušnje in naredimo plan za naslednje leto.

  

Vabimo vas na nacionalni posvet Prilagajanje podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo

Podnebna kriza in kriza biodiverzitete sta neločljivo povezani in ogrožata zadovoljevanje osnovnih potreb ljudi za preživetje: potrebe po hrani, vodi in ustreznem bivalnem okolju. Ohranjanje in obnova narave sta edini način za krepitev naše odpornosti na učinke podnebnih sprememb. Zato je to ključen ukrep človeštva za prilagajanje vse bolj izrazitim učinkom podnebnih sprememb.

O prilagajanju podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo se bomo pogovarjali na nacionalnem posvetu, ki bo potekal v torek, 26. novembra 2024 ob 9. uri v Slovenskem etnografskem muzeju (upravna hiša) na Metelkovi 2 v Ljubljani. 

Program dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

Posvet je namenjen boljšem razumevanju povezanosti ohranjanja in obnove narave s prilagajanjem podnebnim spremembam ter izzivom, ki nas čakajo, da bomo bolje kolektivno načrtovali naslednje strateške korake. Posebej se bomo posvetili razumevanju na naravi temelječih rešitev in s tem nadaljevali razpravo, ki jo je junija letos spodbudila Direkcija RS za vode v okviru posveta o zmanjševanju poplavne ogroženosti.

Dogodek bo možno spremljati tudi na daljavo, vendar brez vključitve v razpravo. 

Prijava na posvet je obvezna (spodaj).


Posvet organizirata PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). 

Posvet bo organiziran v sklopu projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje, ki ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja in stališča, ki bodo predstavljena na posvetu, so odgovorni izključno organizatorji in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Eko sklada.

Novo spletišče Kmetovati z naravo s strokovnimi priporočili za ohranjanje biodiverzitete v kmetijskih ekosistemih

V partnerstvu sodelavcev slovenskih raziskovalnih in strokovnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem ohranjanja biodiverzitete v kmetijskih ekosistemih, je nastalo novo spletišče Kmetovati z naravo. Pri pripravi so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki iz Biotehniške fakultete UL, Fakultete za naravoslovje in matematiko UM, Centra za kartografijo favne in flore, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Nacionalnega inštituta za biologijo in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

Spletna stran Kmetovati z naravo je portal znanja, kjer so zbrane predstavitve izbranih habitatnih tipov in živalskih vrst ter priporočila za izvajanje naravi prijaznih kmetijskih praks v Sloveniji. Njen namen je na enem mestu podati usklajena strokovna priporočila, ki so v skladu z zadnjimi znanstvenimi spoznanji in izkušnjami iz prakse. Spletna stran lahko tako predstavlja temeljni referenčni vir za delo svetovalcev, strokovnjakov in uradnikov, ki se ukvarjajo s tem področjem, pa tudi kot študijsko gradivo za študente različnih programov.

Spletna stran Kmetovati z naravo

 

Kako se izogniti za naravo škodljivim projektom?

V Evropi je kar 81 % habitatov v neugodnem ali slabem stanju. Podatki so zelo zaskrbljujoči tudi pri pticah – skoraj polovica vseh vrst ptic je v upadu, vsaki osmi vrsti pa grozi izumrtje. S sredstvi EU je bilo financiranih že veliko uspešnih in navdihujočih projektov obnove narave, nekaj primerov je predstavljenih v publikaciji Led by nature.

Sredstva EU so glavni vir financiranja projektov obnove in ohranjanja narave, zlasti v srednji in vzhodni Evropi in so ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vendar pa so z EU sredstvi hkrati financirani tudi projekti, ki imajo na naravo ravno nasproten učinek in biotsko raznovrstnost ogrožajo.

V publikaciji EU funds: Protecting or damaging nature? najdete primere škodljivih in potencialno škodljivih projektov iz petih evropskih držav, tudi iz Slovenije. Publikacija zajema tudi nekaj priporočil, ob upoštevanju katerih se lahko pri načrtovanju prihodnjih projektov, škodljivi učinki na naravo preprečijo.

Vabljeni k branju!


EU funds: Protecting or damaging nature?


 

Evropski dan opazovanja ptic 2024

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 5. in nedeljo, 6. oktobra 2024. V lanskem letu smo skupaj z 34 partnerji iz vse Evrope na 770 dogodkov privabili več kot 15.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 3,5 milijonov ptic.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Tudi letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete zgodbam o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2024 (EuroBirdwatch24) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokažemo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.


Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 5. oktober:

Opazovanje ptic ob Račkih ribnikih

Opazovanje ptic na Ljubljanskem barju

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Nedelja, 6. oktober:

Opazovanje ptic v Mestnem parku Mariboru

Opazovanje ptic na Gajševskem jezeru

Ogled dobrih praks trajnostnega turizma v Nemčiji

V okviru projekta BESTbelt »Sustainable Water-based Sport Solutions« smo se konec aprila skupaj s projektnimi partnerji Međimursko prirodo in Ö.T.E. udeležili dvodnevnih delavnic z naslovom »Kanu turizem v kontekstu kakovosti in trajnosti« v Nemčiji. Seznanili smo se s primeri dobrih praks nemških kolegov, ki že vrsto let skrbijo, da turizem s plovili na vesla deluje po načelih trajnosti.

V okviru projekta BESTbelt »Sustainable Water-based Sport Solutions« smo obiskali Kanu-center v Nemčiji.

22. in 23. aprila smo se udeležili dvodnevnih delavnic v Kanu-Centru Krebs (Wakenitzhaus & Camp). Prvi dan sta nam gostitelja Eike in Lothar Krebs predstavila zgodovino, koncepte in smernice delovanja njihovega kanu centra. Predstavila sta nam območja, kjer je tovrstna dejavnost dovoljena, načine certificiranja, povezovanja in sodelovanja med podjetji, ki se ukvarjajo s tovrstnim turizmom ter v okviru združenja Bundesverband Kanu e.V. skrbijo za trajnost in kakovost te dejavnosti.

Po teoretičnem delu smo se imeli priložnost tudi preizkusiti v vožnji s kanuji, kjer smo lahko tudi v praksi videli kako so dovoljene kanu trase urejene – vključno z vstopno/izstopnimi točkami v reko in območji, kamor je zaradi varstva ptic gnezdilk in drugih organizmov prepovedano vstopiti s kanuji ali drugi plovili na vesla.

Ogledali smo si tudi infrastrukturo samega kanu centra, ki se nahaja v Naravnem parku Naturpark Lauenburgische Seen in se seznanili z njihovimi pravili, s katerimi vestno skrbijo, da kljub prisotnosti številnih obiskovalcev to praktično ne vpliva na tamkajšnjo naravo.

Naslednji dan sta se nam pridružila še Frank Hadulla iz naravnega parka in Günter Schimdt iz Herzogtum Launeburg Marketing GmbH, ki sta nam predstavila izzive upravljanja, trajnostne rabe in promocije naravnega parka. Delavnice smo nato zaključili s slikovito krožno turo s kanujem po reki Trave, ki z vseh strani »objema« staro mestno jedro mesta Lübek.

Primere dobrih praks, ki smo se jih priučili v Nemčiji, si želimo tekom našega projekta prenesti tudi na hrvaška in slovenska tla. V naravi namreč nikoli nismo sami in moramo pri turističnih dejavnostih, tudi pri veslanju, raftingu in drugih vodnih športih v naravi, to upoštevati.

 

Zaključek projekta Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji (EIP VIVEK)

Zaključni strokovni posvet projekta EIP VIVEK. Foto: Urša Gajšek

V sredo, 6. 12. 2023, je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekal zaključni strokovni posvet projekta Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) VIVEK.

V projektu je šest organizacij in 7 kmetijskih gospodarstev razvijalo nove ukrepe za izboljšanje stanja ogroženih vrst ptic kmetijske krajine, divjih opraševalcev in traviščnih habitatnih tipov.

Razvite rešitve so bile vključene tudi v Strateški načrt Skupne kmetijske politike, kjer so od letošnjega leta dalje na voljo finančne podpore za kmetijska gospodarstva, ki želijo te ukrepe izvajati v različnih slovenskih regijah.

Več si lahko preberete v izjavi za javnost (spodaj).


Izjava za javnost ob zaključku projekta EIP VIVEK


Projekt EIP VIVEK je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe.

Žerjavi že trkajo na vrata

Koledarsko smo že vkorakali v jesen in smo v času, ko s pričakovanjem zremo v nebo in oprezamo za značilnim oglašanjem žerjavov. Medtem, ko smo konec oktobra lani že opazili več kot 20.000 žerjavov, pa smo letos šele pri nekaj opaženih jatah. Kot kaže bo na glavnino žerjavov potrebno še vsaj malo počakati. Večje število lahko pričakujemo ob prvem znižanju temperatur.

Letos že 100.000 žerjavov

Letošnja spomladanska sezona je bila spet rekordna. Zabeležili smo več kot 114.000 žerjavov, kar je največ doslej v posamezni sezoni. To pa še ni vse! 4. marca 2023 so nam žerjavi uprizorili pravi spektakel. Na ta dan skupaj zabeležili več kot 51.000 žerjavov, oziroma skoraj polovico vseh opazovanih žerjavov v sezoni.

Doslej sta bili samo dve leti, ko smo v obeh sezonah skupaj našteli več kot 100.000 žerjavov. Velike jate, ki jih spremlja glasno trobljenje, pa lahko opazujemo vse pogosteje.

Žerjavi. Foto: Marko Zabavnik

Več nas je, več preštejemo

Opazovanja splošne javnosti so v svetu vedno bolj prepoznana kot ključna pri spremljanju okoljskih pojavov. Nič drugače ni pri pticah. Naključna opazovanja posameznikov se s pridom uporablja pri spremljanju obdobja selitev, razširjenosti redkih vrst ter pri iskanju morebitnih sprememb pri posameznih vrstah. Podatki, ki so bili doslej zbrani na ta način in analizirani, kažejo na občuten zamik selitve pri pticah, ki odseva vse zgodnejše pomladi.


Sporoči svoje opažanje žerjavov tudi ti!

Z velikim veseljem sprejemamo vsako opazovanje žerjavov, četudi ni popolno, saj nam podatki omogočajo izris vedno bolj natančnih selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo. Tudi letos velja moto – vsak podatek šteje!

Če ste opazili jato žerjavov vabljeni, da to sporočite našemu članu Dejanu Bordjanu na: dejan.bordjan@gmail.com. Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta.