Aktualni projekti

BESTbelt Mura (2023–2025)

Trajnostne rešitve za vodne športe

Z vstopom Hrvaške v schengensko območje se je povečal turistični pritisk na ranljive rečne habitate, predvsem ob reki Muri. Še posebej so v porastu vodni športi in rekreacija ob rečnih bregovih, ki imajo med drugimi negativen vpliv na gnezdilke ob rekah.

V okviru projekta bomo skupaj z vodilnim partnerjem – Međimursko prirodo in Ö.T.E. prenesli že obstoječe smernice za trajnostno vožnjo s kanuji in kajaki nemških partnerjev tudi na naše območje in opredelili primerna območja za rekreacijo znotraj zavarovanih območij. Posebno pozornost bomo namenili tudi ozaveščanju lokalnega prebivalstva, turističnih organizacij in drugih skupnosti o pomembnosti trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Športno-rekreacijske dejavnosti bodo izven projekta spremljane s podeljevanjem koncesij in dovoljenj organizatorjem tovrstnih aktivnosti. S čezmejnim sodelovanjem bomo zagotovili enako izvajanje predpisov tako na hrvaškem kot na slovenskem območju rek Mure in Drave.

Projekt traja od 1. 11. 2023 do 30. 4. 2025 in je financiran s pomočjo sredstev Evropske unije.

BESTbelt (2023–2024)

Blaženje vpliva električnega udara na veliko uharico v zahodni Sloveniji

Projekt BESTbelt se pod okriljem Evropskega zelenega pasu v zahodni Sloveniji ukvarja s problematiko električnega udara pri veliki uharici. Projekt traja od 01.01.2023 do 30.06.2024 in je financiran s pomočjo sredstev Evropske unije. S projektom bomo s pomočjo Elektro Primorska izolirali stebre srednjenapetostnega daljnovoda na območju črnih točk električnega udara, ki bodo identificirane na podlagi analize obstoječih podatkov o razširjenosti velike uharice. V okviru projekta bomo naša prizadevanja za dolgoročno ohranitev te vrste na lokalni in regionalni ravni razširili izven zavarovanih območij narave. Z uvajanjem in razvojem novih metod ugotavljanja vplivov električnega udara – uporabo psov detektorjev, pa bomo še dodatno prispevali k izboljšanju varstva te vrste v Sloveniji.

ACF – Povezani za gozdove (2023–2024)

Povezani za gozdove

V zadnjem desetletju se vse pogosteje soočamo s posledicami podnebnih sprememb, ki so vse bolj opazne in intenzivne. Podnebne spremembe so eden izmed glavnih vzrokov za zmanjšanje biotske pestrosti. V projektu “Povezani za gozdove”, z vodilnim partnerjem CIPRA Slovenija, naslavljamo izgubo biotske pestrosti v slovenskih gozdovih kot posledico podnebnih sprememb in izkoriščanja gozdov za ekonomsko korist. Projekt problem naslavlja z zagovorniško kampanjo, v okviru katere bomo pregledali obstoječe strategije, področno zakonodajo, usmeritve in morebitne dobre prakse za vzpostavitev pravno-formalnih možnosti za pogodbeno in skrbniško varstvo gozdnih zemljišč v lasti zasebnih lastnikov. S povezovanjem partnerskih organizacij, dogovorom o sodelovanju in pripravo protokola odzivanja, bomo organizacije civilne družbe sposobne pravočasno in strokovno izvajati zagovorniško vlogo za trajnostno upravljanje z gozdovi ter se odzivati na hitro pripravljene, nepremišljene in netrajnostne odločitve pri upravljanju gozdov. Projekt je financiran s strani programa Active Citizens Fund.

Leti, leti štorklja (2019–)

Na društvu že od samega začetka belim štorkljam namenjamo posebno pozornost. Od leta 1999 vsako leto opravljamo popis bele štorklje in spremljamo stanje populacije pri nas. Za učinkovito varstvo bele štorklje pa je zanjo treba poskrbeti tudi zunaj naših meja, zato smo leta 2015 s telemetrijskimi oddajniki prvič opremili dve mladi beli štorklji in ju spremljali na njuni selitvi. V sledečem letu smo opremili še tretjo. V letu 2019 smo s spremljanjem selitve nadaljevali. Pričeli smo s projektom Leti, leti štorklja, ki ga financira Elektro Ljubljana. Od leta 2019 smo opremili skupaj sedem mladih belih štorkelj. Danes na selitvi spremljamo še tri, saj so se poti ostalih nesrečno končale. S projektom bomo dobili podatke o prehranjevalnem habitatu in selitvah ter identificirali nevarnosti, ki pretijo štorkljam na poti in prezimovališčih. Vključeni smo tudi v mednarodno raziskavo ugotavljanja vzrokov smrtnosti selivk na dolge razdalje, ki jo koordinira BirdLife International.

Spremljaj mlade bele štorklje na interaktivnem zemljevidu.

LIFE NarcIS (2021–2024)

Naravovarstveni informacijski sistem

S projektom bo vzpostavljen informacijski sistem na področju varstva narave, ki bo nudil enoten katalog rastlinskih in živalskih vrst, omogočal dostop do različnih baz bioloških in naravovarstvenih podatkov ter izvajanje analiz s pomočjo razvitih spletnih orodij. Z vzpostavljenim sistemom želimo doseči večjo učinkovitost pri izvajanju zakonodaje, pri strateškem načrtovanju in boljši nadzor nad izvedenimi ukrepi na področju varstva narave. Vodilni partner projekta je ARSO, v projektu sodeluje osem partnerskih organizacij. DOPPS bo v informacijski sistem prispeval podatke o pticah, zbrane z javnimi sredstvi; to zajema podatke SIPKK, Monitoringa SPA in del podatkov IWC. Projekt NarcIS (LIFE19 GIE/SI/000161) se sofinancira iz sredstev LIFE, finančnega instrumenta EU za okolje. Več

EIP VIVEK (2021–2024)

Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2021–2024) za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini. Namen projekta je izboljšanje gnezditvenih in prehranjevalnih razmer za izbrane vrste ptic kmetijske krajine, izboljšanje pogojev za opraševalce ter izboljšanje ohranitvenega stanja travniških habitatnih tipov preko kmetijskih praks na travinju in njivah na kmetijskih gospodarstvih, ki se nahajajo predvsem na nižinskih območjih Slovenije. V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe, sodeluje 13 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev. Več

LIFE for Seeds (2021–2026)

Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ

Projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253) se osredotoča na vzpostavitev semenske banke za značilne vrste treh na nivoju EU prioritetnih habitatnih tipov: suhih travnikov z orhidejami, volkovij ter presihajočih jezer. V projektu nameravamo shraniti 12.000 vzorcev semen (akcesij) vsaj 300 vrst rastlin z omenjenih treh habitatnih tipov. Vse akcesije, nabrane v projektu, bodo shranjene v dveh semenskih bankah. V projektu bomo z uporabo zelenega mulča in semenskih mešanic obnovili 74,1 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000. Projekt sofinancirajo Evropska unija iz programa LIFE, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Sigrid Rausing Trust in Ministrstvo za javno upravo.. Več

Zaključeni projekti

PoLJUBA (2018–2023)

Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja

Glavni namen projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja. Aktivnosti projekta so tako osredotočene na ohranjanje izginjajočih habitatnih tipov ter izboljšanje stanja in varstvo ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate. Pri tem so cilji: zagotoviti ustrezno gospodarjenje na območju, obogatitev populacij nekaterih vrst, zmanjšanje obsega razširjenosti tujerodnih invazivnih vrst ter izvajanje prilagojene kmetijske prakse. DOPPS izvaja projektne aktivnosti na območju NRIM. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Več

Čez slani travnik (2021–2023)

Obalna pešpot med ŠRP Sv. Katarina in kopališčem Adrija – OB-213-1815

Projekt »Čez slani travnik« je skupen projekt Občine Ankaran in DOPPS, ki je bil prijavljen z namenom zaščite narave z izgradnjo obalne pešpoti med naseljem Ankaran in Športnorekreacijskim parkom Sv. Katarina.
Sredozemski slani travnik je obrežni močvirski ekosistem izjemne ekološke vrednosti, kjer uspevata redki in ogroženi rastlinski vrsti, obmorski lan (Linum maritimum) ter klasnata tavžentroža (Centaurium spicatum), območje pa je tudi del mreže območij Natura 2000. Čez slani travnik poteka leseni mostovž, ki je bil v okviru projekta obnovljen in podaljšan, ob njem pa so bile postavljene informativne in usmerjevalne table ter urejena »telovadnica« na prostem. Več

E-prostovoljci (2021–2023)

DOPPS je nastal s prostovoljnim delom in brez tega naše delovanje tudi danes ni mogoče. Vse večje število prostovoljcev in članov v zadnjih letih sta bila za nas spodbuda za dodaten razvoj pri obvladovanju podatkov prostovoljskega dela in članstva. Projekt »e-prostovoljci«, pridobljen na razpisu za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij v višini 30.000 EUR, sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za NVO. Projekt bomo izvajali v letu 2022 in v njem popolnoma posodobili in digitalizirali procese za naše člane in prostovoljce. Obeta se nam torej DOPPS-ova članska in prostovoljska spletna aplikacija, kjer se boste na enem mestu lahko včlanili, poravnali članarino, pregledali svoje aktivnosti v DOPPS-u in se prijavili na popis ali delovno akcijo. Na voljo bo v začetku leta 2023.