Evropski parlament in kmetijski ministri držav članic so naravi obrnili hrbet

Pozno sinoči so kmetijski ministri držav članic Evropske unije sprejeli stališče o bodoči Skupni kmetijski politiki EU (SKP). Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali tudi o predlogu SKP, ki je bil kljub številnim kritikam s strani znanstvenikov, državljanov in okoljevarstvene skupnosti odobren z veliko podporo.

»Svet in parlament sta s tem napovedala vojno evropskemu zelenemu dogovoru. Namesto da bi na stotine tisoč kmetijam pomagali pri prehodu v podnebju in naravi prijazno kmetovanje, bomo škodljiv sistem subvencij iz preteklosti podpirali tudi v bodoče in to z davkoplačevalskim denarjem. Ker se trenutnih okoljskih problemov, kot so denimo podnebna kriza, suša in množična smrtnost žuželk, ne da rešiti na tovrsten način, se bomo še naprej borili proti temu katastrofalnemu reformnemu dogovoru, poslanci Evropskega parlamenta pa imajo še vedno možnost, da reformo zavrnejo v petek.«

Nekaj okoljsko ambicioznih predlogov, ki jih je kmetijska ministrica Julia Klöckner predstavila nemškemu predsedstvu Sveta, je bilo nato prek pogajanj močno oslabljenih. Zaradi strahu pred konflikti z različnimi interesnimi skupinami so poiskali najnižji skupni imenovalec – na račun narave in podnebja. S tem se je zmanjšala možnost po pomoči nekaterim že tako ogroženim skupinam organizmov, kot so opraševalci in ptice. Vrste in površine habitatov sicer po vsej Evropski uniji upadajo z osupljivo hitrostjo. Slednje je ta teden ponovno poudarilo poročilo Evropske agencije za okolje.

Priba (Vanellus vanellus) Foto: Jure Novak

Ministrica Julia Klöckner je za ukrepe v sklopu t. i. eko shem sicer uveljavila minimalni proračun v višini 20%, vendar brez natančne določitve učinkovitosti ukrepov. V najslabšem primeru naj bi začeli veljati šele leta 2024, kar pa je za preobrat v kmetijski politiki premalo in mnogo prepozno. Hkrati že obstajajo namigi, vključno z razpletom glasovanja v Evropskem parlamentu, da bodo te sheme prisiljene izpolnjevati ekonomske cilje in bi lahko slepo subvencionirale tehnologije (npr. tehnologije preciznega kmetovanja), katerih vplivi na okolje so v celoti odvisni od tega, kako in za kaj se jih uporablja.

Glasovanje o drugih spremembah v dokumentaciji se nadaljuje do petka. Sedaj upamo, da bodo poslanci Evropskega parlamenta vsaj v naslednjih dneh pri končnem glasovanju izkoristili priložnost in kmetijsko politiko jasno povezali s cilji zelenega dogovora in pariškega podnebnega sporazuma. O ustreznih predlogih (AM1199 in AM808) naj bi sicer glasovali to sredo, vendar je končni dogovor treba oceniti kot celoten paket, predvsem v povezavi z njegovo zmožnostjo prispevati ali spodkopati zeleni dogovor EU.

»V času, ko odločevalci trdijo, da pri svojih odločitvah vedno bolj poslušajo znanost, so poslanci Evropskega parlamenta naravi zadali hladen poljub smrti. SKP financira iztrebljanje narave po Evropi. Parlament pa je sedaj izglasoval, da ji nameni še dodatnih 400 milijard evrov davkoplačevalskega denarja – s svojim škandaloznim manevrom je omogočil, da je bilo glasovanje nepričakovano in v zadnjem hipu prestavljeno na en dan prej. Evropski poslanci tako niso imeli časa, da bi opravili svojo demokratično dolžnost. Znanstveniki so dogovor obsodili. Poslanci pa imajo še vedno čas, da premislijo o tem škodljivem predlogu ter namesto intenzivnim kmetijskim lobijem prisluhnejo državljanom Evropske unije, ki so jih izvolili.«

Sporočilo za javnost, 21.10.2020

Kriminal nad pticami še vedno močno prisoten v Sloveniji

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) smo izdali drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019.

Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjamo zadnji dve leti. Dan za dnem se veča naše védenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležimo primere nezakonitih ravnanj. Tako smo za obdobje 2000–2019 ugotovili že 428 primerov in številka še kar raste. Primere beležimo za območje celotne Slovenije, a doslej smo jih največ zabeležili na območju Osrednje Slovenije, Podravja in na Obalno-Kraškem.

Na osnovi trenutnega poznavanja problematike, ki pa je še vedno nepopolno, ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih 14.000–49.000 ptic. Največ je nezakonitega lova in ubijanja ptic z metodami lova, kot so npr. pasti, mreže, limanice, itd. (10.000–26.000 osebkov), sledi nezakonit lov s strelnim orožjem (4.000–23.000 osebkov) in zastrupljanje ptic (150–500 osebkov). Ocenjujemo, da je letno čez slovenske meje nezakonito pretihotapljenih 34.000–172.000 ptic.

V letu 2019 smo na službe, pristojne za preganjanje tovrstnega kriminala, skupaj vložili 43 prijav in sicer le za nedavne primere z zadostnimi dokazi ali utemeljenim sumom o nezakonitem ravnanju.
Skupno smo v letu 2019 nazaj v naravo po uspešni rehabilitaciji izpustili 32 ptic, ki so bile nezakonito ustreljene ali ulovljene in zadrževane v ujetništvu.

Primere nezakonitega lova in ubijanja ptic je zelo težko odkrivati, saj se dogajajo zelo razpršeno po Sloveniji. Prav tako pogosto takšna dejanja med ljudmi še vedno niso dojeta kot prekršek, ki bi ga bilo potrebno prijaviti. Zato še vedno veliko primerov nezakonitega lova in ubijanja ptic ostane neopaženih oziroma nezaznanih, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da je število nezakonito ubitih ali ulovljenih ptic večje.
Iskreno upamo, da bomo s tem poročilom osvetlili in približali problematiko nezakonitega lova, ubijanja in zadrževanja ptic v Sloveniji širši javnosti ter tudi državnim institucijam, ki bi naj bile prva bojna linija v boju proti kriminalu nad pticami.

Naj Slovenija resnično postane varna oaza za ptice!

Sporočilo za javnost, 11.8.2020 (pdf)

Poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji, 2020 (pdf)

Osirotelemu mladiču velike uharice včeraj na pomoč s telemetrijo

Na Kraškem robu je sredi gnezditve elektrika ubila gnezdečega samca velike uharice, ogrožene in največje sove pri nas. Preživetje dveh mladičev v gnezdu je zato negotovo in bo odvisno samo od sposobnosti samice. Spremljanje dogajanja brez stalnih motenj pa bo mogoče zaradi telemetričnega oddajnika, nameščenega na enega od mladičev.

Mladiča velike uharice, ki sta ostala brez očeta. Foto: Tomaž Mihelič

Eden izmed dveh mladičev velike uharice z nameščenim oddajnikom. Foto: Tomaž Mihelič

Eden izmed dveh mladičev velike uharice z nameščenim oddajnikom.
Foto: Tomaž Mihelič

Nesreča se je zgodila 2. junija sredi noči, za samca pa je bila usodna električna napeljava na železnici v vasi Podpeč. Samca je na železniških tirih našel domačin. Ker smo sredi gnezditve, je takoj stekla akcija preverjanja prisotnosti in vitalnosti mladičev, saj je njuno preživetje sedaj odvisno samo od sposobnosti samice, ki bo morala sama nahraniti oba. Trenutno samica nalogo opravlja uspešno, saj sta mladiča vitalna. Včeraj smo na enega izmed njih namestili telemetrični oddajnik, da bomo lahko brez motenj natančno spremljali uspešnost njunega odraščanje tudi naprej in bomo v primeru poslabšanja njune aktivnosti lahko sprožili reševalno akcijo.

Tomaž Mihelič z DOPPS, ki je vodil intervencijo je ob primeru povedal: »Problema elektroudara na daljnovodih se zavedamo, a nam je šele telemetrija, ki jo izvajamo znotraj kohezijskega projekta ZaKras razkrila, kako velik je ta problem v resnici. Od osmih teritorialnih samcev, na katere smo namestili oddajnike na Krasu je elektrika v manj kot letu ubila kar tri. To so gnezdeči osebki, ki so nosilci populacije, ki je očitno močno ponorna«.

V DOPPS zato v skupaj s projektnima partnerjema, Elektrom Primorska in Parkom Škocjanske jame v okviru projekta ZaKras, ciljno pristopamo k izolaciji daljnovodov. Do naslednjega leta bo izoliranih več kot 1000 najbolj rizičnih stojišč. Ker elektrika očitno še vedno ostaja glavni razlog ogrožanja velike uharice pri nas, smo vzporedno začeli problematiko reševati tudi na sistemski ravni države z vplivanjem na izboljšavo zakonodaje in standardov na tem področju. Znotraj projekta Adriatic Flyway, ki ga podpira nemška naravovarstvena fundacija Euronatur iščemo rešitve, ki so enostavne in izvedljive, in ne predstavljajo dodatnega bremena državi.

Kralj neba obležal zastrupljen na polju

Osebka kritično ogrožene vrste ujede, najdena zastrupljena v bližini Pragerskega. Kdo je krivec?

Belorepec (Haliaeetus albicilla)
Foto: Alen Ploj

Pred dobrima dvema tednoma smo bili na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije s strani LD Črešnjevec obveščeni, da se pri zadrževalniku Medvedce pri Pragerskem nahajata dve obnemogli večji ujedi. Naša ornitologa sta se takoj odpravila na teren. Ob pomoči predstavnice LD Črešnjevec sta prečesala območje ter na njivski površini SZ od zadrževalnika Medvedce našla prvo odraslo ptico vrste belorepec (Haliaeetus albicilla). Ta odrasel belorepec je bil v izjemno slabem stanju in ni mogel leteti, sfrfotal je dobra dva metra, nato pa obnemogel z razprtimi peruti. Drugi mladosten belorepec je bil od prvega oddaljen približno 400 metrov. Ta se je s tal sicer dvignil in poletel, vendar le za 20 metrov, nakar je omagal. Ornitologa sta oba belorepca varno ujela in ju še isti dan predala v veterinarsko oskrbo v Zatočišče za prosto živeče živali na Muti. Mladosten osebek je obročkan z madžarskim obročkom maja 2017 v Balatonlelle, Somogy na Madžarskem.

Oba belorepca sta bila ob najdbi obnemogla, blatna in umazana, kar kaže na to, da sta bila na lokaciji že vsaj dober dan. Sumimo, da sta bili ptici zastrupljeni, na kar so kazali tudi njuni klinični znaki ob najdbi – nekoordinirano gibanje, slabotnost, mišično – živčne kontrakcije in pospešeno dihanje. Strup je bil zelo verjetno počasi delujoč, a živali pri takšni zastrupitvi izjemno trpijo.

Obnemogel odrasel belorepec pred predajo v veterinarsko oskrbo.
Foto: Neža Kocjan

Belorepec je v Sloveniji zavarovana vrsta, prav tako je vrsta na Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije (Uradni list RS, št. 82/02, z vsemi spremembami), kjer je opredeljen kot kritičmo ogrožena vrsta. Gre za redko in maloštevilno vrsto z velikim naravovarstvenim pomenom za celotno državo in mednarodno skupnost. Izguba že enega osebka ima velik udarec na stabilnost celotne populacije, ki je v Sloveniji majhna in šteje zgolj 8 – 11 parov .

Zastrupitve ptic na Dravsko – Ptujskem polju niso redkost. Leta 2015 je prišlo do nezakonite zastrupitve petih osebkov rjavih lunjev (Circus aeruginosus) in enega osebka krokarja (Corvus corax) na Natura 2000 Črete. Drugi primer množične zastrupitve ptic se je zgodil aprila 2018, ko je na območju Ptujskega jezera poginilo 167 osebkov rečnih galebov (Chroicocephalus ridibundus) in pet ujed. V manjšem obsegu se je zastrupitev galebov ponovila tudi aprila 2019. Kljub preiskavam in vključenosti pristojnih inštitucij, vzroki zastrupitve v teh primerih niso bili odkriti. Dopuščamo možnost, da je vzrok teh zastrupitev zaradi podobnega vzorca pojavljanja enak. Podrobnih podatkov o verjetnem vzroku zastrupitve belorepcev še nimamo, ptici pa na srečo dobro okrevata in ju bo kot kaže možno vrniti v naravo. Na društvu ob tem pozivamo vse pristojne organe k temeljiti preiskavi primera in odločnemu ukrepanju.

Na DOPPS se od leta 2018 v okviru projekta Adriatic Flyway 4 – »Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti«, ukvarjamo tudi s problematiko nezakonitega zastrupljanja ptic v Sloveniji. Na osnovi podatkov in trenutnem poznavanju problematike ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito zastrupljenih med 100 – 500 ptic. Primere nezakonitega zastrupljanja je zelo težko odkrivati, saj se ta dejanja dogajajo dokaj razpršeno. Pogosto pa med ljudmi tudi niso prepoznana kot prekršek, ki bi ga bilo potrebno prijaviti. Zato ob tem nesrečnem dogodku pozivamo vse ljubitelje narave in ptic, da tudi takšne dogodke prijavijo na dopps@dopps.si ali številko policije 113.

Praznujmo prihod lastovk v naše domove, ne uničujmo njihovih gnezd

Mestne lastovke so majhne čudovite ptice s temnim, sijoče modrim hrbtom, ter svetlim spodnjim delom telesa in kratkim škarjastim repom. So ekstremno spretne letalke, ki večino svojega časa preživijo v zraku in lovijo žuželke, s katerimi se prehranjujejo.
Na svoji spomladanski selitvi prepotujejo več sto kilometrov na dan s povprečno hitrostjo več kot 30 km/h, kar je precej utrujajoče. Te majhne ptice so na poti izpostavljene stradanju, izčrpanosti in nevihtam, zato ob vrnitvi v našo deželo potrebujejo vso pomoč, ki jo lahko dobijo, da si opomorejo.

Mestne lastovke so tesno povezane z ljudmi, zato so vrsta, ki ji lahko pomaga vsak. Izjemno pomembno je, da preprečimo uničevanje gnezd mestnih lastovk, tudi če ustvarjajo nekaj umazanije in iztrebkov. Mestne lastovke pogosto gnezdijo na zunanjih fasadah stavb, zato se pod njihovimi gnezdi nabirajo iztrebki mladičev. Če vas to moti, lahko 80 centimetrov pod gnezdo namestite varovalno polico, ki bo prestrezala iztrebke ptic.

V Sloveniji so vse vrste lastovk zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, z vsemi spremembami). Zavarovana so tudi njihova gnezda, kar pomeni, da jih je prepovedano odstranjevati in uničevati.
To je mogoče le v izjemnih primerih, če izvajalec pred tem pridobi posebno dovoljenje, ki ga izda Agencija RS za okolje in prostor. Gnezda je dovoljeno odstraniti tudi v primeru, če ima izvajalec gradbeno dovoljenje (npr. za rekonstrukcijo hiše). Toda tudi v primeru naštetih izjem poskrbimo, da gnezd NE odstranjujemo v času, ko lastovke gnezdijo, torej od spomladi so jeseni.

Vsako leto na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic zabeležimo vse več primerov odstranjevanja gnezd mestnih lastovk. V obdobju 2000 – 2019 smo zabeležili 14 večjih primerov odstranjevanja gnezd, kjer je bilo prizadetih vsaj 590 gnezd mestnih lastovk.

Poskrbimo torej za naše sostanovalce, ki bodo vzdrževali ravnovesje v okolju z lovom žuželk in nam popestrili vsakdanjik. Od nas bo to zahtevalo le nekaj malega potrpljenja in dobre volje, za njih to pomeni preživetje v čedalje bolj zahtevnem okolju.

Uničena gnezda mestnih lastovk niso le protizakonito dejanje, so tudi izkaz pomanjkanja vsakega sočutja do živih biti in popolne brezbrižnosti odgovornih.

Za dodatne informacije pokličite:
– Tjaša Zagoršek DOPPS, 031 439 051, tjasa.zagorsek@dopps.si

Družabni del Gugalnice odpovedan!

Vabimo vas, da nam z individualnimi popisi pomagate izvesti Gugalnico – popis velike uharice

Zaradi novih priporočil pri omejevanju širjenja koronavirusa bomo popis velike uharice izvedli brez druženja. Pripravljene popisovalce zato naprošamo, da pomagajo in popis opravijo individualno.

Upamo, da bo popis čim bolj temeljit in primerljiv s preteklimi popisi, saj je ravno to namen monitoringa. Družabni del bomo letos izpustili, bomo pa poskrbeli, da bo skupinski duh ostal in da bodo zbrani podatki dostopni vsem udeležencem. Predstavili bomo tudi letošnje rezulate telemetrije in dela na varstvu velike uharice. Za presenečenje, ki smo vam ga pripravili vam povemo tik pred popisom.

Vse, ki ste pripravljeni izvesti popis zato naprošamo, da to sporočite koordinatorju popisa na naslov: tomaz.mihelic@dopps.si Poslali vam bomo navodila in lokacijo popisa.

Idealno je, če popis glede na vremenske razmere lahko opravite v nedeljo zvečer (15. marec 2020) Popis se izvaja na v naprej določenih točkah med 17.45 in 19.15. Lokacije in navodila bomo poslali vsem prijavljenim na individualni popis.

Hvala vsem, ki nam pomagate pri zbiranju dragocenih varstvenih podatkov za to vrsto in upamo, da nam bo uspelo pokazat kako veliki in uspešni druščini Varuhov velike uharice pripadate.

Srečno na popisu,
Tomaž Mihelič

Obogateni populaciji barjanskega okarčka in hrošča puščavnika

Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se od začetka leta 2018 izvaja projekt PoLJUBA, katerega glavni namen je izboljšanje stanja naravnega okolja, s poudarkom na ohranjanju ter revitalizaciji sedmih ogroženih živalskih vrst in treh habitatnih tipov. Projektne aktivnosti so usmerjene predvsem v neposredne ukrepe varstva. V prvih dveh letih projekta so bili v ospredju odkupi zemljišč, saj je to osnova za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih avtohtonih vrst.

Gosenica barjanskega okarčka.
Foto: Tatjana Čelik

Projektne aktivnosti se bodo v prihodnje izvajale na kar 149 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč, od katerih je bilo 48 % uspešno odkupljenih. Za nekatera zemljišča so bile z zainteresiranimi kmeti sklenjene pogodbe o skrbništvu, na podlagi katerih bodo skrbniki izvajali projektnim vrstam in habitatnim tipom prilagojeno kmetijsko prakso. Na ostalih zemljiščih ukrepe izvajajo s pomočjo zunanjih izvajalcev. Na območju Rakove jelše bodo na površinah v zaraščanju vzpostavili kompleks ekstenzivnih travnikov s sistemom mejic in novo interpretacijsko pot.

V letu 2019 so v okviru projekta pričeli z gojenjem barjanskega okarčka za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Strokovnjakinja za metulje, dr. Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija Znanstveno raziskovalnega center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), je v preteklem letu bdela nad gosenicami, ki so se iz jajčec izlegle v nadzorovanem okolju novo vzpostavljene gojilnice. Ko se bodo gosenice konec meseca maja zabubile, jih bodo prenesli v njihovo naravno okolje, in sicer na območje Naravnega rezervata Iški morost (NRIM), od koder je vrsta nedavno izginila, habitat pa je kljub temu še primeren. V naravo bodo v dveh sezonah doselili 240 osebkov barjanskega okarčka, s katerimi bodo obogatili tudi zadnjo obstoječo populacijo v okolici Iga.

Prav tako so na območju NRIM za potrebe varstva habitata kosca nadaljevali z vzdrževanjem in izboljšanjem stanja obstoječih mokrotnih travnikov. Pričeli so s sečnjo grmovja in posameznih dreves na 4,1 ha veliki površini, kjer bodo v nadaljevanju projekta obnovili mokrotna travišča. Z namenom spremljanja učinka izvedenih del je bil v sodelovanju z ZRC SAZU izveden prvi popis vegetacije in kartiranje habitatnih tipov znotraj rezervata. V okolici Bevk in Iga pa je bil izveden tudi začetni popis vegetacije z namenom zasledovanja učinkov časovno prilagojene košnje travnikov, ki ustrezajo ekološkim zahtevam metulja strašničinega mravljiščarja.

Ličinka hrošča puščavnika.
Foto: Jasna Tarman

V poletnem času so izvedli prvo doselitev hrošča puščavnika. Raziskava, izvedena s pomočjo feromonskih vab in prestreznih pasti v letih 2018 in 2019, ni potrdila prisotnosti vrste na projektnem območju, so pa strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo identificirali območje, primerno za obstoj vrste. V Mestnem logu so na drevesa namestili 15 hrastovih gnezdilnic, v katere so naselili ličinke puščavnika, vzgojene iz osebkov, ki so bili vzeti iz ljubljanskega parka Tivoli. Iz njih naj bi se v letošnjem letu razvili prvi odrasli hrošči. Ti bodo v prihodnje naselili bližnja primerna dupla in osnovali stabilno prostoživečo populacijo.

Na celotnem območju Ljubljanskega barja so bila določena mesta za izkop različnih oblik vodnih teles za močvirsko sklednico in hribskega urha, in sicer luže, mlake in razširitve obstoječih terciarnih jarkov. Z namenom izboljšanja življenjskega prostora za koščičnega škratca so pričeli z obnovo izbranih odsekov nekaterih sekundarnih jarkov. Prav tako je potekal izlov tujerodnih želv.

V naravnem rezervatu Strajanov breg so v preteklem letu izvedli ročno košnjo trave in enoletnih poganjkov lesnih rastlin, odstranjevali so invazivno tujerodno rastlinje in drevesno zarast, sledila bo še ureditev hidroloških razmer potoka Strajanov breg. Skozi vse leto se je izvajal monitoring nivoja talne vode, opravili pa so tudi začetni popis vegetacije in pojavljanja Loeselove grezovke.

Bo nova definicija aktivnega kmeta ogrozila obstojih malih kmetov?

Obeta se novo programsko obdobje Skupne kmetijske politike (SKP) in na DOPPS z zaskrbljenostjo spremljamo opredeljevanje t. i. aktivnih kmetov – upravičencev do neposrednih, OMD in drugih plačil nove SKP, v obdobju 2021-2027. Nekateri aktualni predlogi gredo namreč v smeri relativno ozke definicije, ki bi v primeru sprejetja onemogočila ali pa z dodatnim administrativnim bremenom močno otežila dostop do dohodkovnih podpor pomembnemu deležu kmetijskih gospodarstev. Zaradi omenjenega obstaja nevarnost, da bi slednja prenehala s kmetijsko dejavnostjo in vzdrževanjem obdelanosti kmetijske krajine. To pa posledično pomeni prenehanje zagotavljanja širokega nabora okoljskih in ekosistemskih storitev.

Na DOPPS se zavzemamo, da Slovenija v obdobju 2021–2027 ohrani enako opredelitev aktivnega kmeta kot je v aktualnem programskem obdobju navedena v Uredbi o shemah neposrednih plačil.

Menimo, da mora opredelitev upravičencev do vseh podpor nove SKP (neposredna plačila, OMD plačila, KOPOP in druga plačila) omogočati enakopravno in neposredno vključitev:

  • kmetijskih gospodarstev, ki upravljajo z vsaj 1 hektarjem kmetijskih zemljišč, ne glede na obseg pridelave, tip kmetijskih zemljišč in namen pridelave (tj. ali gre za samooskrbne, neprofesionalne ali profesionalne kmetije) ter
  • različnih organizacij in institucij, ki delujejo v javnem interesu ohranjanja narave, socialnega varstva in drugih storitev (npr. upravljavci zavarovanih območij, društva in socialna podjetja).

Majhna kmetijska gospodarstva so ključna pri ohranjanju biotske in krajinske pestrosti kmetijske kulturne krajine. Upravljajo z naravovarstveno najpomembnejšimi tipi barjanskih in traviščnih habitatov. Hkrati pa zelo hitro izginjajo, že sedaj prejemajo nižje dohodkovne podpore in kljub temu, da številčno prevladujejo, prejemajo manjšino neposrednih plačil. Če bodo uveljavljeni trenutno aktualni predlogi opredelitve aktivnega kmeta, bi lahko imelo po letu 2021 močno otežen dostop do dohodkovnih podpor SKP tudi do 80 % obstoječih kmetijskih gospodarstev.

Več informacij:
Blaž Blažič, 070 713 978, blaz.blazic@dopps.si

Priloga:
Odziv DOPPS na predloge opredelitve aktivnega kmeta v Sloveniji po letu 2021 (pdf)

Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije

Novembra 2019 smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero smo želeli pridobiti odgovor Republike Slovenije (RS) na uradni opomin Evropske komisije v zvezi z upadom travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. MOP nam je zahtevo zavrnilo, zaradi česar smo se pritožili na Urad informacijskega pooblaščenca. Ta je v poglobljeni odločbi odpravil zavrnilno odločbo MOP in mu naložil, da nam morajo v roku 31 dni posredovati zahtevano informacijo. MOP nam je nato v manj kot tednu dni poslal zahtevani odgovor RS. Oba dokumenta – odločbo Informacijskega pooblaščenca in odgovor RS na uradni opomin – si lahko preberete spodaj.

Hribski škrjanec (Lullula arborea).
foto: Alen Ploj