Mokrišča za ljudi in naravo

2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je bila na ta dan v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov.

Mokrišča so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno najbolj ogroženimi ekosistemi. V njih živi ali se razmnožuje 40 % vseh živalskih in rastlinskih vrst, številne vrste pa so zaradi izgube mokrišč močno ogrožene. Od leta 1970 smo izgubili že 35 % mokrišč, od leta 1700 pa skoraj 90 %. Z mokrišči izgubljamo tudi številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi.

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča in z njimi upravljamo premišljeno in trajnostjo ter jih obnavljamo. Na to nas opominja tudi slogan letošnje ozaveščevalne kampanje: SPOŠTUJ – UPRAVLJAJ – OBNOVI – VZLJUBI.

Mokrišča izgubljamo predvsem zaradi izsuševanja (drenaž), prekomerne rabe vode, onesnaževanja, prekomernega ribolova in globalnih podnebnih sprememb.

Z njihovo izgubo izgubljamo vsi. Zakaj?

  • Ker so mokrišča »ledvice Zemlje«. Zemlja, rastline in drugi organizmi v močvirjih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo.
  • So rezervoar ogljika. Z izsuševanjem mokrišč povečamo izpust toplogrednih plinov v ozračje, ki so sicer skladiščeni v njih.
  • Zagotavljajo poplavno varnost. Vsak kvadratni meter mokrišča absorbira 14.000 l poplavne vode. Tako zmanjšajo obseg poplav in so naš naravni ščit.
  • Reke in potoki prenašajo hranilne snovi. Odgovorni so za njihovo kroženje in vzdržujejo prehranjevalne verigo.
  • So življenjsko okolje 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst.
  • Mokrišča so pomembne selitvene postojanke vodnih ptic.
  • Prispevajo k izboljšanju počutja. Nudijo mesta, kjer preživljamo kvaliteten čas v naravi – se sproščamo in rekreiramo.

»Premišljena in trajnostna raba mokrišč ni le mogoča, vendar je nujna za prihodnost ljudi, kot tudi celotnega planeta. Nadaljnje povzročanje škode tem ekosistemom bo imelo grozne posledice, zato moramo ukrepati zdaj. V njihovo ohranjanje moramo vložiti čas in sredstva, kot tudi svoje srce.« je povedala Martha Rojas Urrego, generalna sekretarka Konvencije o mokriščih.

Svetovni dan mokrišč

2. februarja 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih (Ramsarska konvencija), ki predstavlja temelj njihovega varstva in trajnostne rabe. Ta dan tako širom sveta posvečamo ozaveščanju o pomenu mokrišč za ljudi in ves planet.

Danes v mestih prebivajo 4 milijarde ljudi. Do leta 2050 se bo to število še povečalo zaradi povpraševanja po zaposlitvi in boljših priložnostih zanjo. Urbanizacija je eden ključnih mega izzivov prihodnosti, ki popolnoma spreminja način življenja judi. Predvidevajo, da se bo do konca leta 2030 število mega-mest (mesto z več kot 10 milijoni prebivalcev) povečalo iz 31 na 41.

Velika mesta ne predstavljajo samo ekonomski, logistični in upravljalski izziv, temveč predvsem okoljski in naravovarstven. S širjenjem mest se vse bolj posega v mokrišča, ki ne opravljajo le vitalnih funkcij v urabanih naseljih, temveč so osnova za njihov obstoj. Prav zaradi slednjih izzivov letošnji svetovni dan mokrišč obeležujemo pod sloganom: Mokrišča za boljšo prihodnost urbanih okolij.

Ob Muri že 16. praznovali WWD

Člani Tabrih-a, društva za ohranjanje kulturne in naravne dediščine in člani Mednarodnega komiteja za ohranitev reke Mure Naša Mura-Unsere Mur ter drugi posamezniki so v nedeljo 1. februarja 2015 v Razkrižju izvedli že 16. pohod ob Muri in tako obeležili Svetovni dan varstva mokrišč, World Wetlands Day, ki ga praznujemo 2. februarja.

2015-02-04-novica-Mura_povezuje_ljubitelje_narave_in_pohodnistva_iz Slovenije, Avstrije ter Hrvaške. Foto: Gregor Domanjko

Mura povezuje ljubitelje narave in pohodništva iz Slovenije, Avstrije ter Hrvaške.
foto: Gregor Domanjko

Mokrišča ob Muri kot glavni vodni viri

Osnovni namen vodenih pohodov ob Muri je opozoriti zainteresirane in splošno javnost o pomenu mokrišč ob reki Muri za človeka in naravo. Pomen mokrišč je vedno večji, še posebej to velja za gozdove ob Muri znotraj visokovodnih nasipov, ki ob poplavah kot spužva zadržujejo vodo in jo počasi oddajajo v okolje. Tako na najboljši način preprečujejo poplave dolvodno, čistijo vodo in napajajo podtalnico. Zato se v poplavnem svetu ob Muri nahajajo glavni viri čiste pitne vode za prebivalce celotnega Pomurja, dela avstrijske Štajerske in hrvaškega Medžimurja. Se tega nočemo zavedati?
Franc Žižek iz društva Tabrih o uničevanju mokrišč: »Mokrišča še vedno neusmiljeno izginjajo, predvsem zaradi enostranskega in neusklajenega načrtovanja rabe prostora ter želje za čistim dobičkom. Z morebitno izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri bi uničili najbolj prepoznaven krajinski element v Pomurju.«

Največja želja pohodnikov je "Naj Mura teče brez ovir". Foto: Gregor Domanjko

Največja želja pohodnikov je “Naj Mura teče brez ovir”.
foto: Gregor Domanjko

Skupne želje pohodnikov po ohranitvi območja

Organizatorji pohoda in približno 300 udeležencev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške s pohodom pozivajo, da bi morali mokrišča in poplavne gozdove ob Muri uvrstiti na seznam mednarodno pomembnih mokrišč varovanih z Ramsarsko konvencijo. Še več, Slovenija naj se čim prej pridruži sosednjim državam pri razglasitvi UNESCO biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava in s tem vzdržnega razvoja tega območja.

Pri izbiri lokacije, pripravi in izvedbi pohodov ob Muri vsako leto aktivno sodelujejo tudi člani DOPPS. Gregor Domanjko iz Pomurske sekcije: »Mura s poplavnimi gozdovi, prodišči, rokavi, mrtvicami in lokami sodi med najbolj pomembna življenjska okolja v Sloveniji za vodomca, breguljko, črno štorkljo, srednjega detla, plašico, malega deževnika in druge vrste ptic. Zato je organizacija pohodov ob Muri in ozaveščanje ljudi o pomenu njene ohranitve ključna naloga vseh, ki nam je narava blizu.«

Da spada poplavni svet ob Muri med vrstno najbolj bogata in pestra življenjska okolja v srednji Evropi priča podatek, da je bilo samo v slovenskem delu Mure doslej evidentiranih več kot 600 rastlinskih vrst, 200 vrst ptic-od tega 110 gnezdilk, 30 vrst sesalcev, 15 vrst dvoživk in 1200 vrst metuljev (Regijski park Mura, Bedjanič, Urbanek 2001).

»Mokrišča za našo prihodnost«

2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti ter njihovo preudarno rabo, opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov.

Letošnja tema Svetovnega dneva mokrišč je: »Mokrišča za našo prihodnost«.

V Sloveniji so tri mednarodno pomembna mokrišča, zbrana pod okriljem konvencije, in sicer: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006), v pripravi je tudi predlog za vpis Ljubljanskega barja na ta seznam.

Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi. Pomembno prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, k ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo, delujejo kot naravne »čistilne naprave«, so zibelka biotske raznovrstvnosti ter območja rekreacije in sprostitve.

http://skocjanski-zatok.org/

Škocjanski zatok je sredozemsko mokrišče izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Foto: Borut Mozetič

Zelo učinkovit način varstva narave je tudi upravljanje naravnih rezervatov, ki jih ustanavljamo z namenom ohranjanja biotske pestrosti in varovanja naravnih in kulturnih virov. Naravni rezervati v upravljanju DOPPS so različna mokrišča, območja pomembna za številne redke rastlinske in živalske vrste in tudi za nas ter našo prihodnost.

Naravni rezervat Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Območje, znano po pestrosti ptic (do sedaj smo našteli 245 različnih vrst ptic; 42 vrst na območju rezervata redno gnezdi) leži v neposredni bližini mesta Koper, kjer kot oaza v urbaniziranem svetu nudi zavetje številnim živalskim in rastlinskim vrstam, obiskovalcem pa možnost oddiha v naravi, izobraževanje in raziskovanje. Preberite več

Na območju  Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Na območju Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Naravni rezervat Iški morost
Iški morost je 63,5 hektarjev velik naravni rezervat, v katerem se kot mozaik prepletajo značilna življenjska okolja Ljubljanskega barja. V rezervatu z upravljanjem ohranjamo eno izmed najlepših območij, vse redkejših vlažnih barjanskih travnikov, ki so dom močno ogroženim travniškim vrstam rastlin in živali. Preberite več

Naravni rezervat Ormoške lagune – v bližini Ormoža vzpostavljamo nov naravni rezervat. Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Preberite več

 

 

Ste letos že obiskali kakšno mokrišče?

V rubriki Kam na izlet?, smo za vas pripravili nekaj napotkov za lažjo izbiro vašega naslednejga izleta, med drugim predstavljamo tudi številna mokrišča v Sloveniji.

Poiščite sprostitev v naravi!

Preberite več.

Pohod ob Muri ob Svetovnem dnevu mokrišč

Ljubitelji reke Mure in narave iz obmurskih krajev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske smo Mednarodni dan mokrišč (World Wetlands Day 2014) že 15. zapored praznovali s pohodom ob reki Mur. Tokrat na Hrvaškem v okolici Kotoribe, 20 kilometroc severneje od mesta, kjer se reka Mura združi z Dravo in ki je del Regijskega parka Mura Drava.

Še enkrat več smo pohodniki opozorili na izjemen pomen poplavnega sveta in mokrišč ob Muri za ljudi ter naravo. Želimo si in opominjamo, da reka Mura v vseh 5 državah ob njej še naprej ostane brez jezov kot del UNESCO mednarodnega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava.

Več fotografij si lahko ogledate na FB strani društva: www.facebook.com/pticeDOPPS

Pohod ob Muri ob Svetovnem dnevu mokrišč

Pridružite se nam na vodenem pohodu ob Svetovnem dnevu mokrišč (2. februar 2014)!

Mednarodni odbor NAŠA MURA-UNSERE MUR vabi na voden pohod, ki bo potekal v nedeljo, 2. februarja 2014. Zbor bo v Kotoribi na Hrvaškem ob 9.30 uri (društveni dom – namiznoteniška dvorana, Trg Slobode 1). Pohod se prične ob 10.30 uri in bo potekal po trasi, dolgi 14 kilometrov.

WWD 2014. Svetovni dan varstva mokrišč
»Mokrišča in kmetijstvo, partnerji za razvoj«

Leto 2014 so Združeni narodi razglasili za leto družinskega kmetovanja. Ob Muri so velike kmetijske površine in tudi mokrišča, ki jih še ni na zemljevidu mednarodno pomembnih mokrišč konvencije Ramsar. Uvrstitev mednje je cilj pohodov ob Muri, ki jih Tabrih organizira že od leta 2000. Mednarodni komite Naša Mura sestavljajo vladne in nevladne organizacije iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Med njimi tudi DOPPS.
Tokrat bomo obiskali reko Muro v okolici Kotoribe ob meji z Madžarsko in evropski Zeleni vezi.

Pridruži se nam na pohodu, doživi in spoznaj posebnosti najdaljšega poplavnega sveta v Srednji Evropi! Pohodniki s pohodom opominjamo in želimo, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del mednarodnega biosfernega rezervata Evrope pod okriljem UNESCA, Mura-Drava-Donava – evropska Amzonka.

 
Vabilo (pdf)