Januarsko štetje vodnih ptic (IWC)

foto: Hrvoje Oršanič

Januarsko štetje vodnih ptic (ang. International Waterbird Census, IWC) poteka v Sloveniji od leta 1988, leta 1997 pa je bilo prvič zastavljeno kot celosten, koordiniran in standardiziran popis vodnih ptic na ozemlju celotne Slovenije. Projekt na mednarodni ravni koordinira organizacija Wetlands International, tako da sočasno poteka v večjem delu Evrope in tudi drugod po svetu. V štetje je vključenih preko 90 vrst ptic iz različnih skupin. V shemi monitoringa vsako leto sodeluje med 200 in 300 prostovoljcev.

Cilj

Z mednarodno usklajenim štetjem dobimo podatke o številčnosti, razširjenosti, pomembnejših skupinskih prenočiščih in populacijskih trendih vodnih ptic v zimskem obdobju. Pridobljeni podatki omogočajo vrednotenje posameznih mokrišč na nacionalnem in mednarodnem nivoju in so podlaga za opredelitev varovanih območij.

Metoda

Od leta 1997 naprej januarsko štetje vodnih ptic pokriva vse večje reke, celotno slovensko obalo in večino pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. To omogočata predvsem dobra organizacija in veliko število sodelujočih prostovoljnih popisovalcev. Štetje poteka skladno z navodili oziroma priporočili Wetlands International, vselej ob koncu tedna, ki je najbližji sredini meseca januarja.

V štetje so vključene vrste iz naslednjih skupin ptic: plovci Anatidae, slapniki Gaviidae, kormorani Phalacrocoracidae, čaplje Ardeidae, štorklje Ciconiidae, plamenci Phoenicopteridae, ponirki Podicipedidae, tukalice Rallidae, pobrežniki Charadriiformes ter belorepec Haliaeetus albicilla, vodomec Alcedo atthis in povodni kos Cinclus cinclus. Kormorane in galebe se na najpomembnejših območjih šteje na skupinskih prenočiščih.

Osnovna razdelitev ozemlja Slovenije v januarskem štetju vodnih ptic (IWC) je na osem števnih območij: Mura, Drava, Savinja, Zgornja Sava, Spodnja Sava, Kolpa, Notranjska in Primorska ter Obala. Za organizacijo in napotitev popisovalcev na štetje so zadolženi lokalni koordinatorji, ki so v kontaktu z nacionalnim koordinatorjem štetja. Popisovalci vodne ptice na pomembnejših rekah in obalnem morju štejejo na v naprej dogovorjenih popisnih odsekih, drugod pa na samostojnih lokalitetah (stoječe vode, potoki in manjše reke). V ta namen se pripravijo karte DTK50 z vrisanimi popisnimi odseki oziroma lokalitetami, podatke pa so vpisuje v poseben obrazec. V zadnjih letih med štetjem pregledamo preko 1400 km popisnih odsekov in več kot 200 drugih lokalitet.

Pomen

Z rednim spremljanjem populacij vodnih ptic beležimo njihove populacijske trende na posameznih območjih in v celotni Sloveniji, prispevamo pa tudi podatke za izračun regionalnih trendov in oceno velikosti biogeografskih populacij. Na osnovi podatkov IWC je DOPPS opredelil Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA) in strokovne predloge posebnih območij varstva (SPA) za prezimujoče vrste vodnih ptic v Sloveniji.

Vodja projekta

Luka Božič (luka.bozic@dopps.si)

Objave

BOŽIČ, L. (2018):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2018 v Sloveniji.
Acrocephalus 39 (178/179): 185–195.

BOŽIČ, L. (2017):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2017 v Sloveniji.
Acrocephalus 38 (174/175): 203–215.

BOŽIČ, L. (2016):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2016 v Sloveniji.
Acrocephalus 37 (170/171): 209–219.

BOŽIČ, L. (2015):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2015 v Sloveniji.
Acrocephalus 36 (164/165): 57–67.

BOŽIČ, L. (2014):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2014 v Sloveniji.
Acrocephalus 35 (160/161): 73–83.

BOŽIČ, L. (2013):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013 v Sloveniji.
Acrocephalus 34 (156/157): 93–103.

BOŽIČ, L. (2012):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2012 v Sloveniji.
Acrocephalus 33 (152/153): 109–119.

BOŽIČ, L. (2011):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji.
Acrocephalus 32 (148/149): 67–77.

BOŽIČ, L. (2010):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji.
Acrocephalus 31 (145/146): 131–141.

BOŽIČ, L. (2008a):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji.
Acrocephalus 29 (138/139): 169–179.

BOŽIČ, L. (2008b):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. 
Acrocephalus 29 (136): 39–49.

BOŽIČ, L. (2008c):
Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic. Zimsko štetje vodnih ptic 2002–2008. Končno poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

BOŽIČ, L. (2007):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji.
Acrocephalus 28 (132): 23–31.

BOŽIČ, L. (2006):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji.
Acrocephalus 27 (130/131): 159–169.

BOŽIČ, L. (2005):
Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji.
Acrocephalus 26 (126): 123–137.

ŠTUMBERGER, B. (2005):
Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji.
Acrocephalus 26 (125): 99-103.

BOŽIČ, L. (2002):
Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji.
Acrocephalus 23 (110/111): 27–33.

ŠTUMBERGER, B. (2002):
Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji.
Acrocephalus 23 (110/111): 43–47.

ŠTUMBERGER, B. (2001):
Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji.
Acrocephalus 22 (108): 171–174.

ŠTUMBERGER, B. (2000):
Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji.
Acrocephalus 21 (102/103): 271–274.

ŠTUMBERGER, B. (1999):
Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji.
Acrocephalus 20 (92): 6–22.

ŠTUMBERGER, B. (1998):
Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji.
Acrocephalus 19 (87/88): 36–48.

ŠTUMBERGER, B. (1997)
Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji.
Acrocephalus 18 (80/81): 29–39.