Povezani za gozdove

V zadnjem desetletju se vse pogosteje soočamo s posledicami podnebnih sprememb, ki so vse bolj opazne in intenzivne (npr. vročinski valovi, suša, poplave …). Podnebne spremembe so eden izmed glavnih vzrokov za zmanjšanje biotske pestrosti.

Izgubo biotske pestrosti v slovenskih gozdovih kot posledico podnebnih sprememb in izkoriščanja gozdov za ekonomsko korist naslavljamo v projektu Povezani za gozdove, ki se je začel izvajati junija. 


Naslov projekta: Povezani za gozdove

Trajanje projekta: 1. 6. 2023 – 30. 4. 2024

Vrednost projekta: 48.574,31 €

Financiranje: Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.


Izhodišče

Biotska pestrost je ključna za normalno delovanje gozdnih ekosistemov. V kolikor se ravnovesja (zaradi podnebnih sprememb) znotraj le teh porušijo, gozd ne more več opravljati svoje primarne funkcije. Samo biotsko pestri ekosistemi lahko zagotavljajo koristi za družbo – omogočajo filtracijo vode in zraka, skladiščenje ogljika, zadrževanje zemljine, vir surovin in družbene funkcijo kot je prostor za sprostitev in rekreacijo. Ena izmed učinkovitih možnosti za ohranjanje biotske pestrosti je vzpostavljanje zaščitenih območij oziroma gozdnih rezervatov. Gozdni rezervati so naravni gozdovi, ki so prepuščeni naravnemu razvoju. Do gospodarjenja z gozdom v njih ne prihaja več. Tekom preteklih aktivnosti partnerjev se je pokazala potreba po sistematičnem in celovitem naslavljanju problematike pomanjkanja in vzpostavljanja gozdnih rezervatov tudi na zasebnih zemljiščih.

Glavni cilj projekta

V ospredju projekta je zagovorniška kampanja s pomočjo katere bomo organizacijam civilne družbe omogočili, da bomo sposobni skupaj pravočasno in strokovno izvajati zagovorniško vlogo za trajnostno upravljanje z gozdovi. Po drugi strani pa se bomo s pomočjo protokola odzivanja lahko ustrezno odzivali na hitro pripravljene, nepremišljene in netrajnostne odločitve pri upravljanju gozdov. V okviru projekta bomo hkrati omogočili vzpostavitev gozdnih rezervatov manjših velikosti (npr. 1 ha in več) na površinah v zasebni lasti. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da bodo zasebni lastniki z zavezo za prenehanje gospodarjenja v njihovih gozdovih posledično upravičeni do nadomestil, kljub temu pa bodo zemljišča še vedno ostala v njihovi lasti. To sicer ni praksa pri vzpostavljanju gozdnih rezervatov in zavarovanih območij.

Glavne projektne aktivnosti:
  • krepitev NVO, aktivnih na področju okolja in podnebnih sprememb, z vidika varstva in upravljanja z gozdovi:
  • priprava strateškega delovnega načrta in dogovora o sodelovanju vpletenih deležnikov s protokolom odzivanja na ad-hoc netrajnostne odločitve pri upravljanju gozda,
  • spremljanje pomembnejših aktov na nacionalni ravni in ravni EU s področja gozdov in pregled področne zakonodaje,
  • izvedba ozaveščevalno-zagovorniške kampanje za naravne gozdne rezervate:
  • pregled pravnoformalnih okvirov možnosti vpeljave trajne zaveze lastnikov gozdov k neupravljanju le tega (prepuščanju razvoja gozda naravi in posledično ustvarjanju gozdnih rezervatov in ekocelic na privatnih lastniških površinah),
  • pregled dobrih praks pravne ureditve v lastniški strukturi ter pogodbenega in skrbniškega varstva v tujini v Natura 2000 območjih,
  • srečanja z deležniki (MKGP, MOP, ZGS, ZRSVN, KGZS, izbrane agrarne skupnosti), oblikovanje komunikacijskih sporočil in ozaveščanje o dobrih praksah, sodelovanje na posvetih.

Vodilni partner: CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp

Partnerji:

Kontaktna oseba za projekt: Katarina Žemlja, katarina.zemlja@cipra.org