Mednarodne dejavnosti DOPPS

Narava ne pozna meja. DOPPS si aktivno prizadeva za varovanje najpomembnejših evropskih in svetovnih območij ohranjene narave, za zaščito ogroženih vrst in za krepitev sorodnih naravovarstvenih organizacij izven meja Slovenije. Kot polnopravni člani največje in najstarejše mednarodne organizacije za varstvo narave na svetu – BirdLife International – aktivno sodelujemo pri pripravi varstvenih strategij, ki se izvajajo po vsem svetu, njihov del pa v tujini tudi sami izvajamo – predvsem na Balkanu.

Več o organizaciji BirdLife International.

Naše delo na Balkanu – vroči točki biodiverzitete v Evropi

Čez Balkanski polotok potekajo pomembne selitvene poti mnogih populacij gnezdilk iz osrednje, severne in vzhodne Evrope. Velika območja ohranjenih mokrišč, ki jih še najdemo tukaj, ptice uporabljajo kot nujno potrebna počivališča na dolgih in nevarnih selitvenih poteh. Nič manj bogata niso tudi druga življenjska okolja, kot so obsežni gozdovi, kraška polja in tradicionalna kulturna krajina.

Prve aktivnosti DOPPS na Balkanu

Na društvu smo s prvimi aktivnosti v regiji začeli leta 1998 s projektom »Gosi – graditelji prihodnjega regionalnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško«. Tako smo prvič povezali slovenske in hrvaške nevladne in vladne organizacije z namenom, da bi na Ormoškem jezeru ustavili lov na gosi.

Pričeli smo tudi s terenskim delom in inventarizacijami ptic v različnih državah. V južni Dalmaciji na Hrvaškem smo tako na primer ponovno odkrili gnezditveno kolonijo sredozemskega galeba, za katero se je vsaka sled izgubila z zadnjimi zapisi v 19. stoletju.

Naša spoznanja objavljamo v znanstveni reviji Acrocephalus, ki jo izdaja DOPPS. V njej smo v zadnjih 20 letih objavili več kot 75 prispevkov s tega območja. Revija je služila tudi kot publikacija, s katero smo lokalne ornitologe motivirali in izobraževali o pisanju prispevkov, ki ustrezajo znanstvenim standardom.

Krepitev lokalnih nevladnih organizacij

Delujemo po načelu, da je varstvo narave dolgoročno najbolj učinkovito, če ga izvajajo močne in usposobljene lokalne nevladne organizacije. Že leta 2004 smo zato začeli z iskanjem potencialnih sorodnih organizacij, osredotočili pa smo se predvsem na države zahodnega Balkana.

Pri sodelovanju z nacionalnimi nevladnimi organizacijami iz različnih balkanskih držav pogosto delujemo kot njihovi mentorji in koordinatorji med različnimi državami. Glavne naloge, ki jih skupaj opravljamo, so identifikacija Mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA), opredelitev ključnih naravovarstvenih groženj, krepitev strokovnih kapacitet ter usposabljanje o projektnem delu, vodenju organizacij, ozaveščanju javnosti in izobraževanju.

Naš namen je, da s takšno podporo v ciljnih državah spodbudimo razvoj in upoštevanje sodobne naravovarstvene zakonodaje, okrepimo civilno družbo in vzpostavimo mrežo učinkovito zaščitenih območij ohranjene narave.

foto1,eva_horvat

Na območjih, kot so Ulcinjske soline v Črni gori, se med selitvijo dnevno ustavi do 30.000 vodnih ptic. Opazovanje in doživetje tega spektakla pritegne ljubitelje narave iz vse Evrope, zato so takšna območja odlična razvojna priložnost za lokalno skupnost.
foto: Dejan Bordjan
foto1,eva_horvat

Livanjsko polje v Bosni in Hercegovini je največje sklenjeno kraško polje na svetu in neprecenljiv živ spomenik naravne in kulturne dediščine.
foto: Martin Schneider-Jacoby
foto1,eva_horvat

Po naših ocenah v državah vzdolž obale Jadranskega morja vsako leto ustrelijo več kot 2 milijona ptic selivk. Razlogi za to so intenzivna lovska aktivnost več kot 200.000 večinoma ilegalnih lovcev, neučinkovit nadzor in neurejena zakonodaja v večini držav na Balkanu.
foto: Martin Schneider-Jacoby
foto1,eva_horvat

Ornitologi DOPPS pri monitoringu selitve ptic na izlivu reke Bojane na črnogorsko-albanski meji. To območje je ena od vročih točk za spremljanje selitve ptic vzdolž jadranske selitvene poti.
foto: Damijan Denac
foto1,eva_horvat

Februarja 2011 je v Samoboru na Hrvaškem potekala ena od delavnic v okviru projekta »Krila nad Balkanom«. Takšni dogodki so odlična priložnost za povezovanje, učenje in medsebojno izmenjavo izkušenj med predstavniki naravovarstvenimi organizacijami iz različnih držav. V partnerstvo BirdLife so bila do sedaj sprejeta že tri društva – BIOM iz Hrvaške, DZPPS iz Srbije in CZIP iz Črne Gore.
foto: arhiv DOPPS