Ponovno je za nami zelo uspešna Gugalnica

Konec tedna smo ponovno izvedli uspešen in zelo številčen popis velike uharice na Krasu. Skrb za veliko uharico je tudi letos povezala več kot 180 srčnih ljudi in skupaj nam je v večernih urah sinhrono uspelo popisati celotno območje Krasa in okolice. Narava popisa omogoča, da se nam na terenu pridružijo tudi novinci in zelo nas veseli, da se vas je kar nekaj priključilo tudi letos. Kaže, da bo število varuhov velike uharice lahko vsako leto raslo, kar je zelo spodbudno, saj bolje kot vrsto poznamo bolj učinkovito jo lahko varujemo.

Popis velike uharice. Foto: Gregor Bernard

Na Gugalnici – skupinskem popisu velike uharice, ki smo jo skupaj s Parkom škocjanske jame letos organizirali že 26. leto zapored, smo popisali 13 teritorijev znotraj SPA Kras. Ker pa je to območje zaradi števila udeležencev postalo »pretesno« za vse popisovalce, smo v Vipavski dolini in Postojnskem evidentirali še 8 teritorijev in tako popisali skupaj 21 teritorijev, kar je izjemen uspeh.

Samec velike uharice nas je na Gugalnici prijetno presenetil

Število registracij velikih uharic je, v primerjavi s številom udeležencev, vsako leto precej majhno in posledično je med samim popisom ne more slišati prav vsak.

Letos, pa nam je teritorialni samec v Parku Škocjanske jame pripravil prijetno presenečenje in s tem omogočil, da so njegovo oglašanje slišali tudi tisti, ki je morda na svoji popisni točki niso zabeležili. Oglašal se je prav iz lokacije, kjer smo se po popisu zbrali na predavanju in nam tako zelo popestril zaključno druženje. Para v Škocjanskih jamah smo še posebej veseli, saj je rezultat naravovarstvenih prizadevanj v sklopu projekta ZaKras.


Še vedno imaš priložnost slišati našo največjo vrsto sove

V naslednjih dnevih bodo še potekali popisi velike uharice in če želiš pomagati, se nam pridruži na terenu. Več informacij o tem, kako se nam lahko pridružiš, najdeš na spletni strani VARUHI VELIKE UHARICE.


Spremljaj gnezditev velike uharice

J-UHU! Obe gnezdi, ki jih spremljamo preko živih kamer sta že zasedeni, dan pred Gugalnico pa smo opazili že prvo jajce.


 

Evropski parlament glasoval za sprejem Uredbe o obnovi narave

Včeraj je Evropski parlament s solidno večino izglasoval Uredbo o obnovi narave (ang. Nature restoration law) in tako Evropi dal zgodovinsko priložnost, da s skupnimi napori v naše življenje vrnemo izgubljeno naravo. V obdobju, ko našo celino pretresajo poplave, suše in požari, bo ta uredba Evropejcem zagotovila varnejšo in bolj zdravo prihodnost, saj bo pomembno prispevala k blaženju učinkov podnebnih sprememb, k dolgoročni prehranski varnosti, čisti pitni vodi in kakovostnemu ozračju.    

Predlog uredbe, ki ga je Evropska komisija objavila junija 2022, je bil predmet dolgotrajnih pogajanj med evropskimi institucijami in v trilogu med Komisijo, Svetom in Parlamentom je bil v začetku lanskega novembra vendarle sprejet politični dogovor o njeni končni vsebini. Uredba je bila po eni strani ves čas tarča različnih interesnih skupin, ki so si neusmiljeno prizadevale za njeno razgradnjo ali celo popolno zavrnitev, po drugi strani pa je prejela podporo več kot enega milijona prebivalcev EU, ki se zavedamo, da brez ohranjene narave za naše skupnosti ni prave prihodnosti. Z velikim olajšanjem smo prejeli vest, da Evropski parlament danes naših glasov ni preslišal.

Uredba predstavlja ključen zakonodajni okvir za izvajanje Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naše življenje, ki v središče postavlja obnovo vseh ključnih evropskih ekosistemov. Do leta 2030 bo tako treba vzpostaviti konkretne ukrepe za obnovo biodiverzitete gozdov, rek in jezer, kmetijske krajine, urbanih okolij in morij na vsaj 20% površine kopnega in 20% površine morja v EU, do leta 2050 pa v vseh ekosistemih, ki so potrebni obnove. Svoj prispevek k temu cilju bodo države članice začrtale v nacionalnih načrtih obnove, v katerih bodo opredelile konkretna območja in ukrepe na teritorijih svojih držav. 

Uredba bo stopila v veljavo po formalnem priznanju s strani držav članic, ki ga pričakujemo marca ali aprila letos. Na DOPPS-u bomo spremljali proces izvajanja uredbe in po lastnih močeh in možnostih prispevali k njeni uveljavitvi na nacionalnem nivoju.

Pomembno vlogo za sprejem tega prelomnega zakona je s kampanjo #RestoreNature odigrala koalicija mednarodnih nevladnih organizacij za varstvo narave: BirdLife Europe, ClientEarth, World Wildlife Fund (WWF EU) in European Environmental Buro (EEB). Ob včerajšnji zmagi so podali tole izjavo: »Uredba o obnovi narave je že ves čas veliko več kot zakonodaja za obnovo narave. Je simbol, da se Evropa lahko in se tudi bo zavezala k boju za ohranitev našega planeta. Olajšani smo, da so evropski poslanci poslušali dejstva in znanost in se niso vdali populizmu in zastraševanju. Zdaj pozivamo države članice, da sledijo njihovemu zgledu in sprejmejo ta prepotrebni zakon za vračanje narave v Evropo.«

Vabilo na Gugalnico – skupinski popis velike uharice

Letos so velike uharice začele zgodaj s svatovanjem, zato je pravi čas, da vas povabimo na Gugalnico, popis velike uharice ob spomladanskem prebujanju narave.

Velika uharica. Foto: Tomaž Mihelič

Gugalnica na Krasu bo letos potekala v petek, 8. marca 2024, popoldan (rezervni »vremenski« datum je en dan kasneje). Zaradi lažje logistike, bomo popisne točke razdelili v naprej. Popis traja od 17h do 19h, sam dogodek pa se navadno zaključi v poznih večernih urah.

Več o popisu najdete lahko na i-Gugalnica2024.

Na Gugalnici lahko sodeluje vsak. Popis je nezahteven, neizkušeni udeleženci imate možnost, da se priključite poznavalcem in se tako hitro priučite popisa. Izkušeni popisovalci pa poskrbite, da lahko pokrijemo veliko območje, opravimo kvaliteten popis in da je lahko prijetno druženje po popisu zabeljeno z veliko dogodivščinami iz preteklega leta.

Popis organiziramo skupaj s Parkom škocjanske jame, zato bomo zopet na preizkušeni lokaciji. Na popisu se bomo razkropili po celotnem Krasu. Po popisu bo predavanje in druženje v parku.

Prosim, da se zaradi lažje organizacije dogodka prijavite s kratkim sporočilom na e-naslov tomaz.mihelic@dopps.si in poslali vam bomo natančnejša navodila za udeležbo dogodka. Število novincev, ki ga lahko vsako leto sprejmemo je omejeno, poskusili pa bomo najti prostor za vse.

Se veselimo snidenja,

Ekipa DOPPS

Življenja ljudi in mokrišč so prepletena

2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je bila na ta dan v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov. Če na mokrišča ne pomislimo vsakodnevno, je prav, da nanje pomislimo vsaj na ta dan v letu in se zamislimo, ali naredimo dovolj za njihovo ohranjanje in kaj lahko spremenimo, da bomo tudi mi prispevali k njihovemu ohranjanju in obnovi.

Vendar pa samo razmišljanja in besede niso dovolj, potrebno je tudi odločno ukrepanje. Od leta 1700 je namreč izginilo že več kot 80 % mokrišč, kar je ob vse večjih posledicah podnebnih sprememb zelo zaskrbljujoče. Zaustaviti moramo uničevanje mokrišč, z njimi upravljati premišljeno in trajnostno ter poskrbeti za njihovo obnovo.

Z izgubo mokrišč izgubljamo vsi

Mokrišča opravljajo številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi. Med drugimi so vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. So pomemben rezervoar ogljika, saj ga nekatera mokrišča skladiščijo tudi do štiri krat več kot tropski gozdovi. Šotišča, ki pokrivajo le 3 % površine našega planeta, tako skladiščijo približno dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu skupaj. Hkrati so mokrišča naš naravni ščit in zagotavljajo poplavno varnost – vsak kvadratni meter mokrišča v povprečju absorbira 14.000 litrov poplavne vode.

Vlaganje v ohranjanje, trajnostno rabo in obnovo mokrišč pomeni vlaganje v prihodnost človeštva. Slednjega se zavedamo tudi na DOPPS-u, zato je ohranjanje mokrišč naša prioriteta že od samega začetka delovanja. Danes smo upravljalci treh naravnih rezervatov z različnimi tipi mokrišč, kjer veliko časa namenimo prilagajanju novim izzivom in zagotavljanju njihovih primarnih funkcij tudi v prihodnje. Vključeni smo (in smo bili) tudi v številne projekte, katerih cilj je ohranjanje mokrišč, med drugimi LIFE LIVEDRAVA, LIFE Tršca, LIFE Stržen, BESTbelt Mura in PoLjuba.

IZŠEL JE ZIMSKI SVET PTIC

V zadnjih dneh leta 2023 je izšla zimska številka Sveta ptic. V uvodniku vas tokrat nagovori predsednica DOPPS, dr. Tanja Šumrada, ki piše tudi o dobrih novicah na področju varstva ptic v kmetijski krajini.

V poljudnem članku preberite o tem kako nam psi lahko pomagajo pri varstvu ptic pred električnim udarom. Dogodke električnih udarov je v naravi sicer težko odkriti. Z uporabo detekcijskih psov pa se število najdb poveča in tako se poveča tudi učinkovitost terenskih raziskav.

V ornitološkem potopisu vas tokrat popeljemo v Ekvador, natančneje v tropski deževni pragozd Amazonije, ki je ponekod prehoden je po rečnih tokovih. V rubriki Varstvo narave pišemo o pomenu staroraslih gozdov za varstvo gliv, v rubriki Narava Slovenije pa o skritem, a zato nič manj ogroženim življenju v podzemlju. V rubriki Portret ptice predstavljamo kalina, pravega gozdnega »prikupneža«, ki ga v zimskem času z nekaj sreče lahko opazimo tudi na ptičji krmilnici.

V rubriki Skozi objektiv na fotografijah Danijel Turnšek predstavlja ptice malo drugače. Najmlajši lahko v tokratni številki najdejo idejo o ponovni uporabi papirnate embalaže ali praznih škatel za jajca. Iz njih lahko izdelate voščilnice za različne priložnosti.

Pišemo tudi o prostovoljnih delovnih akcijah na otokih Ptujskega jezera, ki so ključne za ohranjanje populacij navadne čigre ter črnoglavih in rečnih galebov, ki gnezdijo na teh otokih. V tokratni številki preberite o tem kje vse so letos potekali izleti ob Evropskem dnevu opazovanja ptic in kje je potekala letošnja, že 15. Ptičarijada.

Ponovno vas vabimo, da se preizkusite v določanju skrivnostne fotografije in spoznate zanimive vrste živali in rastlin, ki jih lahko v naravi opazujete v zimskem času. Tudi tokrat na zadnjih straneh ne manjka društvenih novic.

Vse to in še kaj najdete na straneh zimske številke Sveta ptic.

 

Vse dobro v novem letu vam želim!

Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Odkrivanje nevidnega: kako nam psi lahko pomagajo pri varstvu ptic pred električnim udarom?
  • 12: Cuyabeno – tropski deževni pragozd v Amazoniji
  • 16: Katere in koliko ptic smo letos prešteli v akciji Ptice okoli nas
  • 18: Pomen staroraslih gozdov za varstvo gliv
  • 20: Življenje v podzemlju: skrito, a tudi ogroženo
  • 23: Istanbulsko nebo prekrilo na tisoče belih štorkelj
  • 24: Kalin – gozdni »prikupnež«
  • 26: Ptice malo drugače
  • 34: Reciklirana voščilnica s semeni
  • 36: Navadne čigre na Ptujskem jezeru še vedno odvisne od pomoči prostovoljcev
  • 38: Evropski dan opazovanja ptic 2023
  • 40: Zimska opazovanja v naravi
  • 42: Nepozaben teden v Ulcinjskih solinah
  • 44: Ptičarijada 2023
  • 45: Mlinarček na ptičji krmilnici
  • 46: Uspešna skupščina DOPPS
  • 50: Novice
  • 52: V slovo Igorju Brajniku

 
 

PDF revije Svet ptic, leto 2023, letnik 29, številka 04.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Katere so bile najštevilčnejše #Ptice okoli nas v letu 2023?

Zadnji teden januarja že tradicionalno preštevamo ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. Letos smo jih s skupimi močmi našteli kar 15.248, pripadale pa so 72 vrstam. V naslednjih vrsticah vam povemo, katerih je bilo največ in kdo je najbolj vneto prešteval.

Namen akcije Ptice okoli nas je opazovanje ptic okoli naših domov in podatki opazovanih ptic kažejo, da navodila in priporočila pridno upoštevamo. Med najštevičnejšimi so namreč prav tiste vrste, katere pogosto označimo kar z izrazom mestne ali urbane ptice.

Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, ki na vrhu kraljuje že vsa leta akcije. Našteli smo jih kar 2442. Na drugem mestu se je zadržala siva vrana, katerih smo našteli 1634 osebkov, na tretjem mestu pa velika sinica s 1572 opazovanimi osebki. Trojica na vrhu je tako v primerjavi z letom 2022 ostala nespremenjena. Vse tri vrste so po številu opazovanih ptic predstavljale kar 37 % vseh opazovanih ptic. Trem najštevilčnejšim so sledili poljski vrabec, domači golob, ščinkavec, plavček, kos, lišček in sraka.

Akcija Ptice okoli nas je v letu 2023 združila 1484 opazovalcev, največ doslej. Še posebej nas veseli, da je med nami veliko otrok, ki se akciji pridružijo v šoli ali vrtcu. Letos je bilo takšnih 1129 iz 28 različnih srednjih in osnovnih šol in vrtcev. Ptice so najbolj pridno preštevali v Vrtcu Lenart (389 sodelujočih), Vrtcu Tezno Maribor (223 sodelujočih), SIC Brežice (61 sodelujočih), BC Naklo (58 sodelujočih) in Vrtcu Beltinci (47 sodelujočih).

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, predvsem pa učiteljicam in učiteljem, ki so mlade spodbudili k opazovanju ptic.

Tabela: Zanimive vrste ptic, preštete v akciji Ptice okoli nas v letu 2023 in njihovo število
VRSTA ŠTEVILO
žerjav (Grus grus) 80
vplaninska kavka (Pyrrhocorax graculus) 40
krivokljun (Loxia curvirostra) 5
bela štorklja (Ciconia ciconia) 2
srednji detel (Dendrocoptes medius) 1
pivka (Picus canus) 1
brezovček (Acanthis flammea) 1

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2023 (pdf)


Ptice bodo okoli nas tudi v letu 2024

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2024 potekala od ponedeljka, 22. do nedelje, 28. januarja. V tem tednu si morate enkrat vzeti pol ure časa in opazovati ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju.

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2024

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2024, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2024 v soboto, 13., in nedeljo, 14. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2024 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2024 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke s popisa delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.


BOBROSLED

Ljubitelji ptic in ornitologi ste odlični opazovalci ne le ptic ampak vsega živega. Pred nami je IWC, zato vas Inštitut Lutra prijazno prosi, da med popisom ptic spremljate tudi morebitne znake bobrove prisotnosti. Podatki bodo izjemno uporabni za spremljanje stanja razširjenosti bobra ter varstvo narave, h kateremu si prizadevamo vsi ljubitelji narave.

Vabimo vas, da svoja morebitna opažanja bobrove prisotnosti vnesete v aplikacijo Bobrosled. Znaki prisotnosti bobra na terenu so obglodana drevesna debla in veje (bober se pozimi hrani z lubjem), bobrišče (brlog iz vej ali luknja v brežini vodotoka), bobrov jez, bobrove stečine oziroma drče na brežinah, odtisi tac ter živi ali mrtvi osebki. Fotografije s podrobnejšimi opisi znakov bobrove prisotnosti dobite TULE, aplikacijo za vpis prisotnosti pa TUKAJ.

Iskrena hvala za vaše sodelovanje!

Inštitut Lutra

Podarimo mirnejše praznike brez uporabe pirotehnike

Ognjemeti s svojimi barvitimi vizualnimi predstavami ljudi pogosto navdušujejo, vendar pa mnogim živalim, zaradi pokanja in žvižganja, ki spremlja te barvite spektakle, niso niti najmanj všeč. Uporaba pirotehničnih izdelkov v božično-novoletnem obdobju lahko povzroči nepredvidljive in resne posledice za ptice ter druge živali v naravi, kot tudi domačim ljubljenčkom. Pri mnogih živalih sproži stres, ki se izraža v vedenjskih in fizioloških spremembah, v najslabših primerih pa lahko celo privede do njihove smrti.

Kako pirotehnična sredstva vplivajo na ptice?

V skladu s 35. členom Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F1 dovoljena od 26. decembra do 1. januarja. Čeprav se to obdobje zdi kratko, so izsledki objavljenih študij po Evropi pokazali, da lahko ima to kratkotrajno dovoljenje uporabe pirotehnike, dolgoročne posledice za ptice.

Ptice, tako kot ljudje in druge živali, naravno čutijo strah pred močnimi zvoki in svetlobo. Ognjemeti in pirotehnični izdelki sprožajo pri pticah močne fiziološke in vedenjske odzive, ki so enaki, ne glede na starost posameznih ptic. To pomeni, da ptice ne pridobijo izkušnje skozi življenje o nevarnostih, ki jih predstavljajo pirotehnični izdelki, temveč že naravno občutijo strah pred njimi.

Vpliv uporabe pirotehničnih sredstev na ptice je odvisen od več dejavnikov, pri čemer letni čas igra pomembno vlogo. Med letnimi časi se namreč spreminja razširjenost, gostota in razpršenost ptic. Pozimi se mnoge ptice premaknejo bližje ljudem v mestna središča, kjer lahko tudi prenočujejo na velikih skupinskih prenočiščih, zato ima uporaba pirotehničnih izdelkov v tem letnem času še posebej velik vpliv.

Vznemirjanje, ki ga povzroči uporaba pirotehnike v času božično novoletnih praznikov, privede do ekstremnih fizioloških in vedenjskih sprememb, ki lahko imajo izjemno negativne posledice in privedejo do zmanjšane imunske odpornosti, slabše telesne pripravljenosti posameznih osebkov ter s tem vpliv na reprodukcijske zmožnosti in plodnost celotne populacije.

Sproži lahko tudi zelo intenziven odziv – paniko, ki vodi v smrt večjega števila ptic, saj v zmedi trčijo ob predmete, ki jih v temi ne zaznavajo (okna, žice, veje, stebre).

Izsledki zadnjih raziskav…

Raziskovalci v Evropi so s pomočjo GPS oddajnikov ugotovili, da so gosi na novoletno noč zapustile svoja običajna prenočišča ter letale bistveno dlje in višje kot običajno. Svoja običajna prenočišča so zamenjale z bolj oddaljenimi od naselij. Še posebej skrb vzbujajoče je dejstvo, da se te gosi tudi po prazničnem obdobju niso vrnile na svoja prvotna prenočišča blizu naselij. Zaradi povečane porabe energije zaradi daljšega in višjega letenja so bile primorane v naslednjih dneh (še 11 dni po novem letu) povečati aktivnosti pri hranjenju, da bi nadomestile dodatno porabljeno energijo.

Stiske ne doživljajo le ptice

Vpliv ognjemetov ni omejen le na prostoživeče živali – tudi hišni ljubljenčki doživljajo hudo stisko ob glasnih neznanih zvokih. Za veliko psov je nepredvidljivost, skupaj z nezmožnostjo določanja izvora hrupa in posledično nezmožnostjo umika pred pirotehniko, zelo zastrašujoča. Glasen pok, ki ga povzročita petarda ali ognjemet, večino psov prestraši in za hip celo sproži občutek, da so v smrtni nevarnosti. Nekateri psi trpijo tiho, drugi se skrivajo, tresejo, cvilijo, lajajo, tulijo ali pretirano slinijo. Streh pred pirotehniko pogosto vodi v njihov beg od doma, kjer so izpostavljeni številnim nevarnostim, kot so promet, mraz in druga tveganja.

Poleg živali so pirotehnični izdelki škodljivi tudi za zdravje ljudi. Eksplozije sproščajo kemikalije v obliki nanodelcev, ki lahko ostanejo v zraku tedne, dokler jih ne izpere dež ali sneg. Te majhne delce je mogoče vdihniti. Ko vstopijo v krvni obtok lahko povzročijo škodo v telesnih sistemih. Posebej ogroženi so otroci, mladostniki, nosečnice, starejši in ljudje z boleznimi dihal, srca ter ožilja. Poleg tega lahko eksplozije povzročijo požare in akutne poškodbe.

Praznični čas zaznamujeta sreča in veselje. Dandanes imamo na voljo veliko drugih možnosti, s katerimi si lahko ustvarimo posebno vzdušje brez nepotrebnega stresa, trpljenja in škode, ki jo povzročajo pirotehnična sredstva. Preden jih sami uporabite, pomislite na vse prebivalce, ki jih hrup in onesnažen zrak ne navdušujeta nad prazničnim vzdušjem – ne glede na to, ali gre za ljudi ali živali.

 

Zaključek projekta Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji (EIP VIVEK)

Zaključni strokovni posvet projekta EIP VIVEK. Foto: Urša Gajšek

V sredo, 6. 12. 2023, je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekal zaključni strokovni posvet projekta Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) VIVEK.

V projektu je šest organizacij in 7 kmetijskih gospodarstev razvijalo nove ukrepe za izboljšanje stanja ogroženih vrst ptic kmetijske krajine, divjih opraševalcev in traviščnih habitatnih tipov.

Razvite rešitve so bile vključene tudi v Strateški načrt Skupne kmetijske politike, kjer so od letošnjega leta dalje na voljo finančne podpore za kmetijska gospodarstva, ki želijo te ukrepe izvajati v različnih slovenskih regijah.

Več si lahko preberete v izjavi za javnost (spodaj).


Izjava za javnost ob zaključku projekta EIP VIVEK


Projekt EIP VIVEK je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe.