Evropski parlament in kmetijski ministri držav članic so naravi obrnili hrbet

Pozno sinoči so kmetijski ministri držav članic Evropske unije sprejeli stališče o bodoči Skupni kmetijski politiki EU (SKP). Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali tudi o predlogu SKP, ki je bil kljub številnim kritikam s strani znanstvenikov, državljanov in okoljevarstvene skupnosti odobren z veliko podporo.

»Svet in parlament sta s tem napovedala vojno evropskemu zelenemu dogovoru. Namesto da bi na stotine tisoč kmetijam pomagali pri prehodu v podnebju in naravi prijazno kmetovanje, bomo škodljiv sistem subvencij iz preteklosti podpirali tudi v bodoče in to z davkoplačevalskim denarjem. Ker se trenutnih okoljskih problemov, kot so denimo podnebna kriza, suša in množična smrtnost žuželk, ne da rešiti na tovrsten način, se bomo še naprej borili proti temu katastrofalnemu reformnemu dogovoru, poslanci Evropskega parlamenta pa imajo še vedno možnost, da reformo zavrnejo v petek.«

Nekaj okoljsko ambicioznih predlogov, ki jih je kmetijska ministrica Julia Klöckner predstavila nemškemu predsedstvu Sveta, je bilo nato prek pogajanj močno oslabljenih. Zaradi strahu pred konflikti z različnimi interesnimi skupinami so poiskali najnižji skupni imenovalec – na račun narave in podnebja. S tem se je zmanjšala možnost po pomoči nekaterim že tako ogroženim skupinam organizmov, kot so opraševalci in ptice. Vrste in površine habitatov sicer po vsej Evropski uniji upadajo z osupljivo hitrostjo. Slednje je ta teden ponovno poudarilo poročilo Evropske agencije za okolje.

Priba (Vanellus vanellus) Foto: Jure Novak

Ministrica Julia Klöckner je za ukrepe v sklopu t. i. eko shem sicer uveljavila minimalni proračun v višini 20%, vendar brez natančne določitve učinkovitosti ukrepov. V najslabšem primeru naj bi začeli veljati šele leta 2024, kar pa je za preobrat v kmetijski politiki premalo in mnogo prepozno. Hkrati že obstajajo namigi, vključno z razpletom glasovanja v Evropskem parlamentu, da bodo te sheme prisiljene izpolnjevati ekonomske cilje in bi lahko slepo subvencionirale tehnologije (npr. tehnologije preciznega kmetovanja), katerih vplivi na okolje so v celoti odvisni od tega, kako in za kaj se jih uporablja.

Glasovanje o drugih spremembah v dokumentaciji se nadaljuje do petka. Sedaj upamo, da bodo poslanci Evropskega parlamenta vsaj v naslednjih dneh pri končnem glasovanju izkoristili priložnost in kmetijsko politiko jasno povezali s cilji zelenega dogovora in pariškega podnebnega sporazuma. O ustreznih predlogih (AM1199 in AM808) naj bi sicer glasovali to sredo, vendar je končni dogovor treba oceniti kot celoten paket, predvsem v povezavi z njegovo zmožnostjo prispevati ali spodkopati zeleni dogovor EU.

»V času, ko odločevalci trdijo, da pri svojih odločitvah vedno bolj poslušajo znanost, so poslanci Evropskega parlamenta naravi zadali hladen poljub smrti. SKP financira iztrebljanje narave po Evropi. Parlament pa je sedaj izglasoval, da ji nameni še dodatnih 400 milijard evrov davkoplačevalskega denarja – s svojim škandaloznim manevrom je omogočil, da je bilo glasovanje nepričakovano in v zadnjem hipu prestavljeno na en dan prej. Evropski poslanci tako niso imeli časa, da bi opravili svojo demokratično dolžnost. Znanstveniki so dogovor obsodili. Poslanci pa imajo še vedno čas, da premislijo o tem škodljivem predlogu ter namesto intenzivnim kmetijskim lobijem prisluhnejo državljanom Evropske unije, ki so jih izvolili.«

Narava v Evropi izginja zaradi netrajnostnega kmetovanja in širjenja mest

Evropska agencija za okolje in Evropska komisija sta izdali novo poročilo »Stanje narave v EU«. Gre za izjemen dokument, ki bo v naslednjem desetletju pomembno vplival na odločitve in politike mnogih sektorjev.

Stanje narave je poročilo, v katerem so zbrane informacije, ki jih po Habitatni in Ptičji direktivi poročajo države članice EU. Informacije so analizirane, njihova interpretacija pa obravnava stanje narave v EU med leti 2013 in 2018. Slednje vključuje stanje populacij ptic, varstvene statuse habitatov in drugih vrst organizmov ter grožnje, ki jim pretijo. Poročilo hkrati poudarja uspehe in pomankljivosti dosedanjih ukrepov za varstvo narave in potrebe renaturacij za varovanje najbolj ogroženih vrst in habitatov. Slednjemu ogromno prispevajo prav območja Natura 2000, zato v poročilu najdemo tudi pomen teh območji za doseganje skupnih ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost 2020.

Največje grožnje naravi

Statistika v poročilu ne prinaša spodbudnih novic. Štiri od desetih vrst ptic imajo slab status, populacije skoraj tretjine vseh vrst pa so v upadu že zadnjih 12 let.

Na vrhu seznama groženj za habitate in živalske in rastlinske vrste so intenzivno kmetijstvo, širjenje mest in netrajnostno gozdarstvo. Na habitate vplivajo tudi onesnaževanje zraka, vode in zemlje, prav tako nenehno čezmerno izkoriščanje živali z nezakonitim izlovom ter nevzdržnim lovom in ribolovom.

Te grožnje še povečujejo posegi v reke in jezera, kot so jezovi in odvzem vode, invazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe. Opuščanje kmetijskih zemljišč pa pomeni poslabšanje habitatov, kot so travišča, in pogojev tam živečih vrst, na primer metuljev in ptic kmetijske krajine.

Žerjav (Grus grus) je ena izmed vrst, katere populacija v EU je v porastu. Foto: Alen Ploj

Primeri praks

Kljub temu pa vse ni slabo. Primeri iz vsega sveta so nam pokazali, da se vrste lahko vrnejo z roba izumrtja in uspešne naravovarstvene zgodbe v EU niso nobena izjema. Zahvaljujoč velikim političnim in konkretnim naravovarstvenim ukrepom (projekti LIFE, Natura 2000 območja) smo bili priča izboljšanju populacij nekaterih vrst ptic. Povodna trstnica je zaradi izgube mokrišč v EU skoraj popolnoma izginila, danes pa po letih truda vidimo izboljšanje populacije. Povratek z roba izumrtja je po desetletjih preganjanja, zastrupljanja in uničevanja habitata doživel tudi rjavi škarnik.

Oba primera tudi ilustrirata, da za ohranjanje in varstvo že prizadetih vrst potrebujemo strašansko veliko virov. Aktivno varovanje narave in renaturacije bodo vselej veliko zahtevnejše in dražje kot varovanje ohranjene narave, zato je tudi z ekonomskega vidika nujno, da takšna območja varujemo.

S poročila je razvidno, da cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost 2020 niso bili doseženi. Vlade morajo nemudoma in učinkovito ukrepati, saj po trenutnih trendih evropske vrste in ekosistemi drvijo proti točki brez povratka!

Celotno poročilo »Stanje narave v EU« lahko preberete TUKAJ.

JESENSKI SVET PTIC

V tokratni številki revije boste lahko brali »3D prispevek« Ptice v glasbi. Ob branju si boste s pomočjo QR kode predvajali zvočno kuliso ptičjega petja v gozdu, svetovno znane klasične skladbe, ki jih je navdihovalo ptičje petje, ali pa petje kukavice, slavca … Ob poslušanju in branju boste izvedeli ali se je človeški govor res razvil iz oponašanja ptičjega petja, kako pojejo ptice in kako mi, ljudje, kateri ptici sta bili največkrat »preneseni v notno črtovje« ipd.

Tokrat potujemo med ledenike, jezera in vrhove južnih Andov Patagonije. Za tiste, ki ste dobri terenci, bo gotovo zanimiv portret stepskega lunja, v katerem izvemo skrivnosti, kako se lunje najenostavneje določa na terenu in kako poteka njihova golitev. Za ljubitelje obročkanja pa smo objavili članek o golitvi peruti bele štorklje.

Pogovarjali smo se z »rangerjem« Sečoveljskih solin, Iztokom Škornikom, dotikamo pa se tudi perečih aktualnih tem v naravovarstvu – vplivih električnih udarov na ptice, še vedno naraščajočem kriminalu nad pticami v Sloveniji ter izginjanju tradicionalne kulturne krajine na Goričkem.

Iz tujine objavljamo pomembne izsledke raziskav o tem, kako je obarvanost perja pri lesni sovi na kompleksen način povezana z obrambnim vedenjem in s tem tudi z uspešnostjo razmnoževanja. Pišemo pa tudi o slovenski raziskavi velikega skovika, pri kateri so ugotovili, da je ohranjanje krovnih vrst (angl. umbrella species), kakršen je veliki skovik, zelo pomembno, saj s tem ohranjamo tudi druge vrste.

Tisti, ki radi urejate pticam prijetne vrtove in balkone, boste gotovo prebrali članek o tem, katere rastline lahko zasadimo v jesenskem času, da bi v svojo okolico privabili še več ptic.

Kot vedno pa se je veliko dogajalo tudi v društvu in v pisarni DOPPS, tako da ne spreglejte novic na koncu revije.

Uživajte v branju revije in opazovanju selitve ptic.
Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Ptice v glasbi
  • 12: Južni Andi Patagonije
  • 16: Vplivi električnega udara na ptice
  • 18: Izginjanje tradicionalne kulturne krajine na Goričkem
  • 21: Kja nam z barvo sporoča lesna sova
  • 22: Stepski lunj
  • 26: Rastline za privabljanje ptic na naš vrt
  • 28: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, oktober-december 2020
  • 34: Narava je svetišče
  • 36: Iztok Škornik, “ranger” Sečoveljskih solin
  • 42: Golitev peruti bele štorklje za obročkovalce in opazovalce
  • 44: Pa pojdimo veselo na delo
  • 48: Nepremičnine velikega skovika
  • 49: Še vedno beležimo kriminal nad pticami v Sloveniji
  • 50: Novice
  • 59: In memoriam: Vojko Havliček

PDF revije Svet ptic, leto 2020, letnik 26, številka 03.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Ptičarijada 2020 – najbolj ptičarski dogodek leta!

Z velikim veseljem napovedujemo PTIČARIJADO 2020, ki bo letos potekala na Kočevsko-ribniškem območju, in sicer v soboto, 10. oktobra 2020.

Tako kot vsa leta doslej bo tekmovalni del potekal v dopoldanskem času. Skupine se bodo pomerile v dveh disciplinah: številu opazovanih in številu fotografiranih vrst. Skupino morata sestavljati vsaj dva člana nad 12 let starosti. Število članov skupine navzgor ni omejeno, vendar morajo na terenu delovati kot enotna skupina.

Družabno srečanje po tekmovanju bo potekalo v popoldanskem času na Kmetiji Rajhenav in je namenjeno vsem članom DOPPS.

Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da se najkasneje do torka, 6. 10. 2020, prijavite na naslov dopps@dopps.si ali po telefonu 031 439 051.

Ob prijavi sporočite ime tekmovalne skupine ter imena in starost posameznih članov skupine. Zaradi
evidenc, ki jih zaradi COVID-19 situacije potrebujemo po navodilih NIJZ, vas prosimo, da ob prijavi tudi
navedete telefonske številke članov tekmovalne skupine. Vsem tistim, ki se boste prijavili v tekmovalni del,
bomo pravočasno poslali natančna navodila.

Tekmovanje ni pogoj za srečanje, zato pridite, veseli vas bomo!

Veselimo se snidenja z vami!

Evropski dan opazovanja ptic 2020

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 3. in nedeljo, 4. oktobra 2020. Vse od leta 1993 smo na skoraj 41.000 dogodkih po vsej Evropi ptice približali že več kot milijon ljudem, ki so skupaj opazovali več kot 77 milijonov ptic.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Letos vas skupaj s 35 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2020 (EuroBirdwatch20) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokaženo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 3. oktober:

Letni zbor članov DOPPS – ob 11. uri v Ormožu

Nedelja, 4. oktober:

Evropski dan opazovanja ptic na Gajševskem jezeru – zbirališče ob 8. uri na parkirišču v Grabah

Evropski dan opazovanja ptic na Račkih ribnikih – zbor ob 9. uri pri opazovalnem stolpu pri Račkih ribnikih

Evropski dan opazovanja ptic v Mestnem parku Maribor – zbor ob 9. uri pred Akvarij-terarijem

Evropski dan opazovanja ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok – opazovalni točki med 10. in 13. uro

Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli – zbor ob 9. uri na parkirišču pred kopališčem Tivoli


POMEMBNO!
Na dogodkih bomo zagotovili upoštevanje vseh pravil in omejitev zaradi koronavirusa, ki veljajo za javna zbiranja ljudi. Udeležence prosimo, da tudi sami upoštevajo prej omenjena priporočila.

Letni zbor članov DOPPS

Vabimo Vas na letni zbor članov DOPPS, ki bo v soboto, 3.10.2020, ob 11. uri v Grajski pristavi Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož (lokacija na zemljevidu). Parkiranje je zagotovljeno pred Grajsko pristavo.

Čapljica (Ixobrychus minutus)
Foto: Alen Ploj

Dnevni red letnega zbora

Tehnični, organizacijski in svečani del
11:00–11:20     Otvoritev & pozdrav, izvolitev zapisnikarja in overiteljev
11:20–11:35      Finančno poročilo 2019 & sprejem finančnega načrta 2020
11:35–11:40      Poročilo Nadzornega odbora
11:40–11:45      Volitve temeljnih organov
11:45–12:00     Podelitev priznanj AVIANA

Delo DOPPS v sliki in besedi
12:00–12:45      Delo Varstveno ornitološkega sektorja
12:45–13:00      Izobraževanje DOPPS
13:00–13:30      Iz dela naravnih rezervatov
13:30–14:00      Delo sekcij
14:00–14:10      Ogled kratkega dokumentarnega filma »Čigra«
14:10–                Zaključek & pogostitev

Po zaključku dogodka bo organizirana ekskurzija v Naravni rezervat Ormoške lagune, zato ne pozabite daljnogleda ali teleskopa.

POMEMBNO!
Na letnem zboru članov bomo zagotovili upoštevanje vseh pravil in omejitev zaradi koronavirusa, ki veljajo za javna zbiranja ljudi. Zagotovljena bo medsebojna varnostna razdalja in preventivni higienski ukrepi, za udeležence zbora bo obvezna uporaba zaščitne maske.

198 podpisnikov poziva k zelenemu okrevanju v kmetijstvu

198 političnih odločevalcev, podjetnikov, trgovinskih združenj, nevladnih organizacij in intelektualcev z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem za okolje med letoma 2009 in 2014 ter sedanjim predsednikom fundacije RISE in Foruma za prihodnost kmetijstva, na čelu, v posebni izjavi poziva k zelenemu okrevanju v kmetijstvu.

Izjava podpira EU strategijo za kmetijstvo (»Farm to fork strategy«) in Biodiverzitetno strategijo (»Biodiversity strategy«) kot načrta za trajnostno kmetijstvo ter prihaja en mesec pred glasovanjem Evropskega parlamenta in kmetijskih ministrov držav članic o bodoči Skupni kmetijski politiki (SKP). Za slednjo bo najverjetneje namenjenih skoraj 400 milijard evrov, kar predstavlja 32% celotnega proračuna Evropske unije.

Priba (Vanellus vanellus)
Foto: Jure Novak

Glasovanje bo odločalo o porabi denarja znotraj SKP v naslednjih sedmih letih. Z ozirom na njeno razsežnost pa bo tudi določilo, ali bo Evropska unija dejansko lahko dosegla zastavljene cilje Zelenega dogovora.

V izjavi nekdanji evropski komisar poziva k usmeritvi denarja evropskih davkoplačevalcev v oblikovanje ekološke odpornosti in k SKP, ki bo osredotočena na izvajanje načel Zelenega dogovora in z njim povezanih strategij. Le tako bomo kmetom pomagali pri prehodu na dolgoročni trajnostni model kmetovanja.

Jahanje kamarških konjev v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Sprehodi s kamarškimi konji, foto: Mirko Kastelic

Sprehodi s kamarškimi konji, foto: Mirko Kastelic

Po krajšem “porodniškem dopustu” se kamarški kobili Rižana in Cabi spet vračata v družbo obiskovalcev, otrok in odraslih, vseh tistih, ki si želite prve izkušnje na konjevem hrbtu ali sproščenega sprehoda/jahanja v naravnem okolju Škocjanskega zatoka.

Z veseljem sporočamo, da so s septembrom ponovno na voljo sprehodi s konji po učni poti Naravnega rezervata Škocjanski zatok.

REDNI TERMINI sprehodov s konji v septembru in oktobru:
– četrtek in petek: POPOLDNE ter
– sobota: DOPOLDNE

Obvezna je predhodna rezervacija na tel. št. 031 363 460.

Zaradi izrednih razmer (rojstvo Acota in Brina ter zaprtje naravnega rezervata v času epidemije COVID-19) bo možno koristiti tudi pretečene, do 2 leti stare darilne bone za jahanje.

Podrobnejše informacije in CENIK STORITEV so vam na voljo na spletni strani Naravnega rezevata Škocjanski zatok -> Sprehodi s kamarškimi konji.

S Kurjero do Škocjanskega zatoka!

Postajališče Kurjere v Serminu, neposredni bližini vhoda v Naravni rezervat Škocjanski zatok, foto: Bojana Lipej

Postajališče Kurjere v Serminu, neposredni bližini vhoda v Naravni rezervat Škocjanski zatok, foto: Bojana Lipej

Nova pridobitev Mestne občine Koper (MOK) so avtobusi na električni pogon – Kurjere. Od torka 1. septembra 2020 bodo vozile tri nove linije (9, 10 in 11) mestnega avtobusnega prometa.
Z linijo 10 je MOK povezala GORC Srmin in mestno jedro, s to linijo boste prišli tudi v neposredno bližino vhoda v Naravni rezervat Škocjanski zatok.

Več informacij, vključno z voznimi redi in ceniki, je dostopnih na spodnjih povezavah:

#EkoSklad #MOK #mestnaobčinakoper #Kurjera #avtobusnaelektričnipogon #ekosklad