Poziv za transparentnost pri odločanju o porabi največjega deleža proračuna EU

Včeraj je 26 nevladnih organizacij na predstavnike glavnih institucij Evropske unije naslovilo pismo, v katerem pozivajo k transparentnosti dogovarjanj v povezavi s Skupno kmetijsko politiko (SKP) po letu 2020. V pismu opozarjajo, da je bodoča SKP ključna za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora, Strategije “od vil do vilic” in Biodiverzitetne strategije in da bi pogajanja med institucijami Evropske unija morala biti bolj odprta in dostopna širši javnosti.

Transparentnost v procesu Skupne kmetijske politike – v angleščini (pdf)

Podpiramo Malto v boju proti lovu na ptice

Zelenec (Chloris chloris)
Foto: Erik Šinigoj

Lov ščinkavcev se na Malti kljub sodbi in prepovedi Evropskega sodišča nadaljuje.

Malta se je v pristopnih pogajanjih za članstvo v EU zavezala, da do leta 2008 izkorenini lov na ščinkavce. V letu 2014 je vlada lov ponovno dovolila, dokler v letu 2017 ni bilo izdano zadnje opozorilo Evropske komisije, ki je primer predalo Sodišču Evropske unije. Slednje je junija 2018 Malto spoznalo krivo nespoštovanja pravil Evropske direktive o pticah.

Malteška vlada je letos ponovno dovolila lov na ščinkavce, kljub zavezam do Evropske komisije in sodišča. V izogib zavezam poskuša vlada tokrat lov opravičiti v znanstveno-raziskovalne namene. S tem izgovorom je ogroženih na tisoče selečih se repnikov, ščinkavcev, liščkov, dleskov, čižkov, grilčkov in zelencev, ki gnezdijo tudi v slovenskih gozdovih in travnikih.

BirdLife Malta je na Evropskega komisarja za okolje naslovila pismo in ga pozvala k raziskavi primera in ustreznemu ukrepanju. Poziv smo skupaj s 24 evropskimi BirdLife partnerji podprli tudi na DOPPS-u.

Prepoved strupenih svinčenih šiber v Evropski uniji

žličarica (Anas clypeata)

Žličarica (Anas clypeata)
Foto: Jure Novak

Prebivalci Evropske unije smo izrazili globoko zaskrbljenost nad stanjem okolja, izgubo biotske raznovrstnosti in zaščito našega zdravja. Evropski poslanci morajo, tudi na podlagi mnenja Evropske agencje za kemikalije, podpreti prepoved uporabe svinčenih šiber za lov v mokriščih.

Svinec je strup, ža najmanjše količine tega pa so škodljive tudi za ljudi. Evropski parlament ima sedaj priložnost, da odstrani strupeni svinec iz življenskih okolji, kjer ta povzroča neizmerno škodo za živali in ljudi. V glasovanju je 90% držav Evropske unije podprlo omejitev uporabe svinčenih šiber v mokriščih, slednje pa mora sedaj uzakoniti Evropski parlament.

Zastrupitev kot posledica zaužitja svinčenih šiber, v Evropi letno ubije milijon ptic! V mokriščih zaradi lova letno pristane 20.000 ton svinca, kar povzroča njihovo onesnaževanje, ki je škodljivo za ljudi, živali in okolje. Nasprotniki omejitve (lovski in orožarski lobiji) trdijo, da je omejitev uporabe svinčenih šiber nejasna in preširoko zastavljena, vendar ni! Obstajajo alternative svinčenim šibram, prav tako pa je takšna omejitev že več kot dve desetletji v veljavi na Nizozemskem in Danskem. Sedaj je čas, da temu vzoru sledijo še preostale države Evropske unije in pred strupenim svincem zaščitijo vodne ptice, ujede in ljudi!

Evropsko partnersko srečanje BirdLife

Vsako leto se zberejo predstavniki partnerskih organizacij BirdLife International iz Evrope in Osrednje Azije na t.i. Evropskem partnerskem srečanju ali »EPM« (European Partnership Meeting).

Zaradi koronavirusa je letos prvič v zgodovini potekalo to srečanje spletno. Več kot 80 predstavnikov iz vseh držav v regiji je 5. in 6. novembra 2020 razpravljalo o delu in izzivih za varstvo narave v novih »COVID-19« razmerah, o novem modelu financiranja BirdLife, o učinkovitem varstvu ptic vzdolž selitvenih poti, o pripravi nove strategije za obdobje 2022-2032 in bližajočem se svetovnem kongresu leta 2022 v Cambridgeu, skupaj s praznovanjem 100-obletnice BirdLife. Partnerskega srečanje smo se udeležili tudi z DOPPS-a, naš predstavnik Damijan Denac, pa je bil vnovič izvoljen v t.i. Evropski in osrednjeazijski komite (European and Central Asian Committee) – vodilno in odločevalno telo BirdLife v regiji.

Varnejša in obiskovalcem prijaznejša učna pot v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pod ankaransko cesto

V letih 2019 in 2020 smo zahvaljujoč donatorskim sredstvom družbe Luka Koper d.d. uredili vstopni točki, učno pot in površine Naravnega rezervata Škocjanski zatok pod ankaransko cesto, kjer so se v zadnjih letih pogosto pojavljali primeri vandalizma in drugih hujših kršitev varstvenega režima naravnega rezervata. Pri ureditvi opazovališča so sodelovali tudi dijaki Gimnazije Koper.

Nova podoba opazovališča, foto: Katja Mihalič

Nova podoba opazovališča na učni poti pod ankaransko cesto (z vstopno točko ob parkirišču pri nakupovalnem centru Supernova 2), foto: Katja Mihalič

Površine Naravnega rezervata Škocjanski zatok pod ankaransko cesto predstavljajo stično območje med rezervatom, Luko Koper in mestom Koper. Območje je tamponski pas, ki naj bi v čim večji meri nevtraliziral negativne vplive prometa, drugih urbanih pritiskov in prisotnosti ljudi na razmere v naravnem rezervatu. Na tem očem skritem območju smo v zadnjih letih zabeležili številne manjše in hujše kršitve varstvenega režima naravnega rezervata, od občasnega zadrževanja brezdomcev, vandalizma na infrastrukturi za obisk do vožnje z motornimi vozili in kolesi ter odlaganja kosovnih in ostalih odpadkov.

Strokovni vodja NRŠZ Borut Mozetič je ob tem povedal: »S finančno pomočjo družbe Luka Koper v višini 25.000,00 EUR smo v letih 2019 in 2020 izvedli več ukrepov ureditve območja za preprečevanje motenj in zmanjšanje kršitev varstvenega režima. Z ureditvijo vstopnih točk smo omejili dostop s kolesi in motornimi vozili ter namestili nove informativne table, ki na vstopnih točkah nudijo osnovne podatke o naravnem rezervatu in na preprost ter zabaven način upodabljajo pravila obiskovanja ter varstveni režim območja.«

Dijaki so s tematskimi grafiti poslikali opazovališče, foto: Bojana Lipej

Dijaki so s tematskimi grafiti poslikali opazovališče, foto: Bojana Lipej

Konec septembra, po zaključeni gnezditvi ptic, smo strojno odstranili zarast in tako prispevali k obvladovanju širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, ki so v veliki meri preraščale območje. S čiščenjem zarasti in planiranjem zemljine smo vzpostavili odprte travnate površine, ki zagotavljajo večjo preglednost nad učno potjo in infrastrukturo za obisk, s tem pa večjo varnost in zmanjšanje kršitev varstvenega režima. Proces vzpostavitve tovrstnih travišč iz tal, preraščenih s tujerodnimi invazivnimi rastlinami, je večleten proces, zato bomo z vnosom semen in rastlin značilnih za ta tip travišč ter košnjo obravnavanega območja nadaljevali tudi v prihodnje. Brnistra in druge domorodne rastline, zasajene na nasipu pri opazovalnem stolpu, bodo sčasoma ustvarile dodatno prepreko prepovedanemu vzpenjanju na nasipe ter posledično vznemirjanje ptic in drugih živali na območju naravnega rezervata.

Pri urejanju območja so sodelovali tudi dijaki 4. letnika umetniškega oddelka likovne smeri Gimnazije Koper pod vodstvom profesorja in likovnega umetnika Mateja Kocjana. Dijaki so pod njegovim mentorstvom pripravili načrt in s tematskimi grafiti poslikali opazovališče, ki je bilo že večkrat tarča vandalov in neprimernega grafitiranja. Opazovališče je tako v novi podobi postalo prava umetnina na prostem.

Sporočilo za javnost (pdf)

Območje smo uredili s finančno pomočjo družbe Luka Koper d. d., zahvalna tabla, foto: Katja Mihalič

Območje smo uredili s finančno pomočjo družbe Luka Koper d. d., zahvalna tabla, foto: Katja Mihalič

Odziv na izjavo Janeza Janše: Narava je naš ključni zaveznik

Objavljamo odziv na izjavo premierja Janeza Janše ob vhu EU v Bruslju pretekli teden.

  1. Predsednik vlade je s svojo trditvijo, da se je Slovenija ustrelila v koleno, ker je dobra tretjina teritorija vključena v Naturo 2000, pokazal veliko stopnjo nerazumevanja, neznanja in politične arogance do tistih, ki so strokovno delali na določitvi območij. Popolno strokovno argumentacijo, predloge po Direktivi o pticah, je pripravil denimo DOPPS prostovoljno z veliko državljanske odgovornosti – brez tega leta 2004 ne bi vstopili v EU.
  2. Določevanje območij ni stvar nekakšnih arbitrarnih odločitev, pač pa na osnovi jasno določenih usmeritev Direktive o pticah in Direktive o habitatih. Večji delež teh površin samo nakazuje večjo stopnjo ohranjenosti narave in biotske raznovrstnosti, kar je za Slovenijo že pred Naturo 2000 bilo splošno znano.
  3. Treba je vedeti, da večina območij Natura 2000 leži na večjih nadmorskih višinah, neugodnih legah in naklonih ter v gozdovih (> 70 %), na katerih intenzivno gospodarjenje tako ni mogoče, pa tudi ne poselitev in lokacija gospodarskih dejavnosti. Tudi če bi se za kaj takega odločili, bi bili stroški razvoja infrastrukture tam preveliki in nekonkurenčni. Konkurenčnost teh območij je treba iskati drugje.
  4. Finančni in drugi instrumenti Nature 2000 ter različne oblike kmetijskih subvencij pravzaprav nasprotno od tega, kar meni predsednik Vlade, omogočajo lažje gospodarjenje, predvsem ohranjanje kmetijstva v območjih, ki bi bila podvržena propadu, depopulaciji in zaraščanju (pašniki, travniki). Natura lahko prispeva veliko k ohranjanju tipične slovenske poselitve in k preživetju »malega kmeta«.
  5. Za razliko od splošnega mnenja, gospodarske dejavnosti na območjih Nature 2000 niso prepovedane, se pa morajo prilagoditi z vidika trajnega ohranjanja biodiverzitete. Tu lahko nastajajo konflikti, ki pa jih je mogoče s sodelovanjem premagati.
  6. Ob tem je treba poudariti povsem napačno mnenje, da je na območjih, ki niso v Naturi 2000, dovoljeno vse. Tudi tam so lahko specifične omejitve, ki zadevajo varovanje in ohranjanje kvalitete voda, tal, zraka, habitatov in biodiverzitete.
  7. Stališče predsednika Vlade v Sloveniji žal ni osamljeno, kar je tudi eden od poglavitnih razlogov, da nismo izkoristili vseh razvojnih potencialov, ki jih ponujajo instrumenti Nature 2000.
  8. Dejstvo je, da recimo 4,5-8 milijonov delovnih mest v EU omogoča Natura 2000 – turizem, obiskovanje in vse mehke zaposlitve, povezane s tem. Teh je torej za več kot dve Sloveniji prebivalcev!
  9. Tudi pri nas je zelo veliko delovnih mest in gospodarstva neposredno in posredno odvisnega od narave in biodiverzitete. Samo z LIFE projekti smo doslej v Sloveniji zahvaljujoč Naturi 2000 iz EU prejeli več kot 40 milijonov EUR. Ta denar so porabili slovenski izvajalci, od učinkov projektov ima korist celotna družba. Nastalo je več kot 100 delovnih mest, ki so ohranjena še danes. Davkov in socialnih transferjev je bilo plačanih več, kot je bilo sofinanciranja države. Torej Natura polni proračun in ustvarja delovna mesta in ne obratno!
  10. Veseli pa nas, da se čedalje večje število ljudi, predvsem tudi kmetov, zaveda bogastva in priložnosti, ki jih ponuja biološka raznovrstnost. Kmetje, ki jih srečujemo na terenu, samovoljno ohranjajo gnezda ogroženih vrst ptic in zavest v družbi o pomenu varstva narave za naše lastno zdravje in preživetje je vse bolj prisotna.
  11. Kot izhaja iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 se je v zadnjih štirih desetletjih svetovna populacija prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst zaradi človekove dejavnosti zmanjšala za 60 %. Vrste izumirajo 10-100 krat hitreje, kot bi bilo naravno pričakovano. Izguba biotske raznovrstnosti in propadanje ekosistemov sta med največjimi grožnjami, s katerimi se bo človeštvo soočalo v naslednjem desetletju. Ogrožata tudi temelje našega gospodarstva; stroški neukrepanja so visoki in pričakuje se, da se bodo še zvišali. Narava je ključni zaveznik v boju proti podnebnim spremembam. Varstvo ter obnova biotske raznovrstnosti in dobro delujočih ekosistemov sta ključna tudi za krepitev naše odpornosti ter preprečevanje nastanka in širjenja bolezni. Poslovni vidik biotske raznovrstnosti je zelo pomemben. Industrija in podjetja se zanašajo na gene, vrste in ekosistemske storitve, ki so v proizvodnji, predvsem zdravil, ključnega pomena. Več kot polovica svetovnega BDP je odvisna od narave in storitev, ki jih ta zagotavlja, trije ključni gospodarski sektorji – gradbeništvo, kmetijstvo ter hrana in pijača – pa so zelo odvisni od nje.

Evropski parlament in kmetijski ministri držav članic so naravi obrnili hrbet

Pozno sinoči so kmetijski ministri držav članic Evropske unije sprejeli stališče o bodoči Skupni kmetijski politiki EU (SKP). Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali tudi o predlogu SKP, ki je bil kljub številnim kritikam s strani znanstvenikov, državljanov in okoljevarstvene skupnosti odobren z veliko podporo.

»Svet in parlament sta s tem napovedala vojno evropskemu zelenemu dogovoru. Namesto da bi na stotine tisoč kmetijam pomagali pri prehodu v podnebju in naravi prijazno kmetovanje, bomo škodljiv sistem subvencij iz preteklosti podpirali tudi v bodoče in to z davkoplačevalskim denarjem. Ker se trenutnih okoljskih problemov, kot so denimo podnebna kriza, suša in množična smrtnost žuželk, ne da rešiti na tovrsten način, se bomo še naprej borili proti temu katastrofalnemu reformnemu dogovoru, poslanci Evropskega parlamenta pa imajo še vedno možnost, da reformo zavrnejo v petek.«

Nekaj okoljsko ambicioznih predlogov, ki jih je kmetijska ministrica Julia Klöckner predstavila nemškemu predsedstvu Sveta, je bilo nato prek pogajanj močno oslabljenih. Zaradi strahu pred konflikti z različnimi interesnimi skupinami so poiskali najnižji skupni imenovalec – na račun narave in podnebja. S tem se je zmanjšala možnost po pomoči nekaterim že tako ogroženim skupinam organizmov, kot so opraševalci in ptice. Vrste in površine habitatov sicer po vsej Evropski uniji upadajo z osupljivo hitrostjo. Slednje je ta teden ponovno poudarilo poročilo Evropske agencije za okolje.

Priba (Vanellus vanellus) Foto: Jure Novak

Ministrica Julia Klöckner je za ukrepe v sklopu t. i. eko shem sicer uveljavila minimalni proračun v višini 20%, vendar brez natančne določitve učinkovitosti ukrepov. V najslabšem primeru naj bi začeli veljati šele leta 2024, kar pa je za preobrat v kmetijski politiki premalo in mnogo prepozno. Hkrati že obstajajo namigi, vključno z razpletom glasovanja v Evropskem parlamentu, da bodo te sheme prisiljene izpolnjevati ekonomske cilje in bi lahko slepo subvencionirale tehnologije (npr. tehnologije preciznega kmetovanja), katerih vplivi na okolje so v celoti odvisni od tega, kako in za kaj se jih uporablja.

Glasovanje o drugih spremembah v dokumentaciji se nadaljuje do petka. Sedaj upamo, da bodo poslanci Evropskega parlamenta vsaj v naslednjih dneh pri končnem glasovanju izkoristili priložnost in kmetijsko politiko jasno povezali s cilji zelenega dogovora in pariškega podnebnega sporazuma. O ustreznih predlogih (AM1199 in AM808) naj bi sicer glasovali to sredo, vendar je končni dogovor treba oceniti kot celoten paket, predvsem v povezavi z njegovo zmožnostjo prispevati ali spodkopati zeleni dogovor EU.

»V času, ko odločevalci trdijo, da pri svojih odločitvah vedno bolj poslušajo znanost, so poslanci Evropskega parlamenta naravi zadali hladen poljub smrti. SKP financira iztrebljanje narave po Evropi. Parlament pa je sedaj izglasoval, da ji nameni še dodatnih 400 milijard evrov davkoplačevalskega denarja – s svojim škandaloznim manevrom je omogočil, da je bilo glasovanje nepričakovano in v zadnjem hipu prestavljeno na en dan prej. Evropski poslanci tako niso imeli časa, da bi opravili svojo demokratično dolžnost. Znanstveniki so dogovor obsodili. Poslanci pa imajo še vedno čas, da premislijo o tem škodljivem predlogu ter namesto intenzivnim kmetijskim lobijem prisluhnejo državljanom Evropske unije, ki so jih izvolili.«

Sporočilo za javnost, 21.10.2020

Narava v Evropi izginja zaradi netrajnostnega kmetovanja in širjenja mest

Evropska agencija za okolje in Evropska komisija sta izdali novo poročilo »Stanje narave v EU«. Gre za izjemen dokument, ki bo v naslednjem desetletju pomembno vplival na odločitve in politike mnogih sektorjev.

Stanje narave je poročilo, v katerem so zbrane informacije, ki jih po Habitatni in Ptičji direktivi poročajo države članice EU. Informacije so analizirane, njihova interpretacija pa obravnava stanje narave v EU med leti 2013 in 2018. Slednje vključuje stanje populacij ptic, varstvene statuse habitatov in drugih vrst organizmov ter grožnje, ki jim pretijo. Poročilo hkrati poudarja uspehe in pomankljivosti dosedanjih ukrepov za varstvo narave in potrebe renaturacij za varovanje najbolj ogroženih vrst in habitatov. Slednjemu ogromno prispevajo prav območja Natura 2000, zato v poročilu najdemo tudi pomen teh območji za doseganje skupnih ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost 2020.

Največje grožnje naravi

Statistika v poročilu ne prinaša spodbudnih novic. Štiri od desetih vrst ptic imajo slab status, populacije skoraj tretjine vseh vrst pa so v upadu že zadnjih 12 let.

Na vrhu seznama groženj za habitate in živalske in rastlinske vrste so intenzivno kmetijstvo, širjenje mest in netrajnostno gozdarstvo. Na habitate vplivajo tudi onesnaževanje zraka, vode in zemlje, prav tako nenehno čezmerno izkoriščanje živali z nezakonitim izlovom ter nevzdržnim lovom in ribolovom.

Te grožnje še povečujejo posegi v reke in jezera, kot so jezovi in odvzem vode, invazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe. Opuščanje kmetijskih zemljišč pa pomeni poslabšanje habitatov, kot so travišča, in pogojev tam živečih vrst, na primer metuljev in ptic kmetijske krajine.

Žerjav (Grus grus) je ena izmed vrst, katere populacija v EU je v porastu. Foto: Alen Ploj

Primeri praks

Kljub temu pa vse ni slabo. Primeri iz vsega sveta so nam pokazali, da se vrste lahko vrnejo z roba izumrtja in uspešne naravovarstvene zgodbe v EU niso nobena izjema. Zahvaljujoč velikim političnim in konkretnim naravovarstvenim ukrepom (projekti LIFE, Natura 2000 območja) smo bili priča izboljšanju populacij nekaterih vrst ptic. Povodna trstnica je zaradi izgube mokrišč v EU skoraj popolnoma izginila, danes pa po letih truda vidimo izboljšanje populacije. Povratek z roba izumrtja je po desetletjih preganjanja, zastrupljanja in uničevanja habitata doživel tudi rjavi škarnik.

Oba primera tudi ilustrirata, da za ohranjanje in varstvo že prizadetih vrst potrebujemo strašansko veliko virov. Aktivno varovanje narave in renaturacije bodo vselej veliko zahtevnejše in dražje kot varovanje ohranjene narave, zato je tudi z ekonomskega vidika nujno, da takšna območja varujemo.

S poročila je razvidno, da cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost 2020 niso bili doseženi. Vlade morajo nemudoma in učinkovito ukrepati, saj po trenutnih trendih evropske vrste in ekosistemi drvijo proti točki brez povratka!

Celotno poročilo »Stanje narave v EU« lahko preberete TUKAJ.

JESENSKI SVET PTIC

V tokratni številki revije boste lahko brali »3D prispevek« Ptice v glasbi. Ob branju si boste s pomočjo QR kode predvajali zvočno kuliso ptičjega petja v gozdu, svetovno znane klasične skladbe, ki jih je navdihovalo ptičje petje, ali pa petje kukavice, slavca … Ob poslušanju in branju boste izvedeli ali se je človeški govor res razvil iz oponašanja ptičjega petja, kako pojejo ptice in kako mi, ljudje, kateri ptici sta bili največkrat »preneseni v notno črtovje« ipd.

Tokrat potujemo med ledenike, jezera in vrhove južnih Andov Patagonije. Za tiste, ki ste dobri terenci, bo gotovo zanimiv portret stepskega lunja, v katerem izvemo skrivnosti, kako se lunje najenostavneje določa na terenu in kako poteka njihova golitev. Za ljubitelje obročkanja pa smo objavili članek o golitvi peruti bele štorklje.

Pogovarjali smo se z »rangerjem« Sečoveljskih solin, Iztokom Škornikom, dotikamo pa se tudi perečih aktualnih tem v naravovarstvu – vplivih električnih udarov na ptice, še vedno naraščajočem kriminalu nad pticami v Sloveniji ter izginjanju tradicionalne kulturne krajine na Goričkem.

Iz tujine objavljamo pomembne izsledke raziskav o tem, kako je obarvanost perja pri lesni sovi na kompleksen način povezana z obrambnim vedenjem in s tem tudi z uspešnostjo razmnoževanja. Pišemo pa tudi o slovenski raziskavi velikega skovika, pri kateri so ugotovili, da je ohranjanje krovnih vrst (angl. umbrella species), kakršen je veliki skovik, zelo pomembno, saj s tem ohranjamo tudi druge vrste.

Tisti, ki radi urejate pticam prijetne vrtove in balkone, boste gotovo prebrali članek o tem, katere rastline lahko zasadimo v jesenskem času, da bi v svojo okolico privabili še več ptic.

Kot vedno pa se je veliko dogajalo tudi v društvu in v pisarni DOPPS, tako da ne spreglejte novic na koncu revije.

Uživajte v branju revije in opazovanju selitve ptic.
Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Ptice v glasbi
  • 12: Južni Andi Patagonije
  • 16: Vplivi električnega udara na ptice
  • 18: Izginjanje tradicionalne kulturne krajine na Goričkem
  • 21: Kja nam z barvo sporoča lesna sova
  • 22: Stepski lunj
  • 26: Rastline za privabljanje ptic na naš vrt
  • 28: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, oktober-december 2020
  • 34: Narava je svetišče
  • 36: Iztok Škornik, “ranger” Sečoveljskih solin
  • 42: Golitev peruti bele štorklje za obročkovalce in opazovalce
  • 44: Pa pojdimo veselo na delo
  • 48: Nepremičnine velikega skovika
  • 49: Še vedno beležimo kriminal nad pticami v Sloveniji
  • 50: Novice
  • 59: In memoriam: Vojko Havliček

PDF revije Svet ptic, leto 2020, letnik 26, številka 03.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.