Usoda vode je v naših rokah

Z zbranimi 52.230 podpisi za razpis referenduma proti Zakonu o vodah smo dokazali, da nam je mar za našo pitno vodo in da ne želimo, da kratkoročni gospodarski interesi ogrozijo to, kar je res pomembno – vodne vire, naše največje naravno bogastvo. Boj za zaščito pitne vode pa se sedaj nadaljuje. V nedeljo, 11. julija, gremo po zmago na referendumu. Usoda vode je v naših rokah!

Proti zakonu mora glasovati večina in obenem vsaj 340 007 oseb, sicer ne dosežemo praga zahtevane minimalne udeležbe (kvorum). Zato resnično VSAK GLAS ŠTEJE.

V nedeljo, 11. julija, oddajte svoj glas PROTI spornemu zakonu, ki ogroža našo vodo.

POZOR!

Če boste 11. julija v tujini, se prijavite na glasovanje iz tujine, in sicer najkasneje do petka, 25. 6. 2021. Več na Glasovanje iz tujine.

Glasujete lahko tudi predčasno na volišču v torek, sredo in četrtek (6., 7., 8. julija). Več na Predčasno glasovanje na volišču.

Več o tem, kako glasovati na referendumu za pitno vodo, si preberite na Kako lahko glasujem na referendumu?

Še vedno pa se lahko kot prostovoljci pridružite že delujoči ekipi in nam pomagate pri kampanji. Če se nam želite pridružiti, nam to sporočite na prostovoljcizapitnovodo@gmail.com.

Delite dalje.

Več informacij o tem, zakaj je novela Zakona o vodah sporna, si preberite TUKAJ.

Sprememba številke Ornitofona

Ornitofon smo na društvu ustanovili z željo, da lahko ljudem nudimo strokovno pomoč ter pomagamo pticam v stiski. Sami neposredno ali s svetovanjem rešujemo številne primere, s katerimi se vsakodnevno srečujejo ljudje, ki se obračajo na nas – od poškodovanih ptic in najdenih mladičev do primerov suma krivolova. Zaradi povečanega obsega terenskega dela nas velikokrat ni v pisarni, da bi lahko odgovarjali na vprašanja in nudili pomoč in nasvete. Ker še vedno želimo biti na voljo smo vzpostavili novo številko na kateri bomo odslej na voljo.

Za vprašanja in pomoč smo vam sedaj na voljo vsak delovnik med 9.00 do 17.00 na telefonski številki 031 439 051.

Srečanje prostovoljcev – Adriatic Flyway 4

V okviru projekta Adriatic Flyway 4, bomo v sredo, 26. 5. 2021, ob 17.00, organizirali drugo srečanje prostovoljcev.
Ker nam trenutne epidemiološke razmere v državi ne dopuščajo srečanja v živo, smo za vas pripravili spletni posvet tema katerega bo izboljšanje učinkovitosti sodelovanja med vladnimi in nevladnimi organizacijami s področja boja proti nezakonitemu kriminalu nad pticami.

V ta namen smo na posvet povabili tudi dva predavatelja mag. Uršulo Belaj, višjo kriminalistično inšpektorico specialistko s sektorja za splošno kriminaliteto Uprave za kriminalistično policijo Generalne policijske postaje ter podsekretarja Martina Golčerja, univ. dipl. prav. iz Inšpektorata RS za okolje in prostor.

Spletni posvet bomo izvedli preko video konferenčnega portala ZOOM na povezavi
https://zoom.us/j/97431333501?pwd=TzZyakhFKzZqTHRsK29lUkVla2Vxdz09 (Meeting ID: 974 3133 3501, Passcode: 233522).

Vabljeni, da se posveta udeležite, ter pripravite kakšno vprašanje, komentar ali samo misel za naša predavatelja.
Za uspešno odkrivanje in preganjanje nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji je nujno medsebojno sodelovanje.
In Vi, dragi prostovoljci, ste ključ do uspešnega dela.

 

Razpis za delovno mesto v Naravnem rezervatu Ormoške lagune (NROL)

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto koordinatorja izobraževanja Naravnega rezervata Ormoške lagune.

Kandidat/kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave, agronomije ali drugega sorodnega področja,
  • imeti izkušnje s pedagoškim delom, vodenjem skupin in interpretacijo narave,
  • znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • vozniški izpit B kategorije, zaželen izpit F kategorije (traktor),
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • biti seznanjen s področjem varstva narave,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti,
  • dobro poznavanje ptic,
  • imeti mora izkušnje s terenskim delom,
  • imeti mora izkušnje s projektnim delom,
  • zaželene so izkušnje pri delu z domačimi živalmi (konji, koze).

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja izobraževanja, ornitologije, varstva narave in kmetijstva (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega in prostovoljnega dela).

Kraj zaposlitve: Naravni rezervat Ormoške lagune, občasno osrednja pisarna v Ljubljani in priložnostno na terenu na drugih projektnih območjih.

Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje se sklepa za določen čas trajanja projekta (do junija leta 2022) s polnim delovnim časom in s 6 mesečnim poskusnim delom, z možnostjo trajne zaposlitve za nedoločen čas po zaključku projekta. Predviden začetek dela je 1. 6. 2021.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev pošljite do vključno srede 19. maja 2021 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis NROL«, ali na elektronsko pošto direktorju DOPPS: damijan.denac@dopps.si

Razpis za delovno mesto v NROL (pdf)

Oddaj podpis podpore referendumu za pitno vodo

Oblast ni prisluhnila stroki, okoljevarstvenim in civilnodružbenim organizacijam ter več kot 53 tisoč podpisnikom peticije proti noveli Zakona o vodah. Sedaj za zaščito pitne vode in zavrnitev škodljive novele Zakona o vodah zahtevamo referendum. Pred nami je velika naloga, saj moramo v samo 35 dneh zbrati 40.000 na upravnih enotah overjenih podpisov. Usoda vode je v naših rokah!

Podpis je mogoče oddati z digitalnim podpisom preko SIGEN-CE ali fizično z overitvijo na upravnih enotah.

Vse informacije o oddaji podpisov najdete tukaj: https://zapitnovodo.si/

Zakaj želimo umik novele Zakona o vodah?

  • Povečali se bodo negativni vplivi motenj in sprememb habitatov v večinoma že tako degradiranih vodnih ekosistemih in posledično bo prišlo do upada biodiverzitete. Ker živimo v obdobju največje biodiverzitetne krize kar pomni človeštvo, je vsako dodatno slabšanje stanja – kar bo rezultat te zakonske spremembe – nedopustno.
  • Povečal se bo škodni potencial zaradi poplavne ogroženosti. Površina pozidanih in sorodnih površin na območjih velike poplavne nevarnosti (OVPN) se v Sloveniji že zdaj povečuje – od 2000-2019 iz 173 na 314 ha (Žiberna 2019). Dodatna sprostitev gradnje na vodnih zemljiščih bo škodni potencial samo še povečala. Ker škode bremenijo državni proračun, je ekonomika zakonske spremembe za družbo zelo sporna. Dalje se s to zakonsko spremembo poglablja konflikt v družbi zaradi poplav, morala bi dosegati ravno nasprotno. Trend gradnje na OVPN, kar so vodna in priobalna zemljišča, je treba zmanjšati in ne spodbujati. Na območju katastrofalnih poplav ob Dravi leta 2012 je bilo poplavljenih 178 ha pozidanih in sorodnih zemljišč. Do leta 2019 se je na območju poplav Drave površina pozidanih in sorodnih zemljišč povečala na 191 ha – za 12,9 ha več kot leta 2012. Največji škodni potencial je leta 2019 nastajal zaradi pozidanih in sorodnih površin (96 mio. EUR) in je bil za 6 mio. EUR večji od tistega v letu 2012. Pozidane in sorodne površine so k skupnemu škodnemu potencialu leta 2019 prispevali 94,3 % vseh stroškov (Žiberna 2019). Kdo bo plačeval drage protipoplavne ureditve za nove objekte na vodnih zemljiščih in za škode zaradi poplav?
  • Razširjeni posegi na vodnih in priobalnih območjih pomenijo veliko tveganje za onesnaženje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, ki so vir naše kakovostne pitne vode. Sladkovodni ekosistemi so poleg tega že med najbolj ogroženimi in če jih želimo ohraniti, nikakor ni sprejemljivo, da to stanje še poslabšujemo z novimi posegi.
  • Novi zakon bi ponudil več možnosti za privatizacijo dostopa do vode.
  • Voda je javno dobro, ki mora biti dostopna vsem. Objekti za javno rabo pa kljub svojemu imenu NISO javno dobro, saj so lahko v zasebni lasti, za njihovo uporabo pa je v resnici pogosto potrebno plačati. Med objekte v javni rabi namreč spadajo tudi hoteli, restavracije, nakupovalna središča, bencinski servisi, kemične čistilnice, pralnice in drugi objekti, ki na vodna in priobalna zemljišča ne sodijo.

Svetovni dan škurhov

Danes, 21. aprila, obeležujemo Svetovni dan škurhov. Družini škurhov pripada vsega osem vrst, dve sta žal že izumrli.

V Sloveniji imamo dve gnezdišči velikih škurhov (Numenius arquata), ki sta na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru. Na Ljubljanskem barju zadnje desetletje redno spremljamo njihovo številčnost, ki se je v tem obdobju zmanjšala na manj kot tretjino prvotne. Tako od leta 2017 beležimo le še 3–4 gnezdeče pare. Izven gnezditvenega obdobja velike škurhe pri nas lahko opazujemo tudi v obalnih mokriščih, predvsem v času spomladanske selitve pa se na mokriščih na različnih koncih Slovenije zadržujejo tudi mali škurhi (Numenius phaeopus).

Veliki škurh (Numenius arquata) v Naravnem rezervatu Škocjasnki zatok, foto: Domen Stanič

Veliki škurh (Numenius arquata) v Naravnem rezervatu Škocjasnki zatok, foto: Domen Stanič

Da je prav današnji dan posvečen škurhom, ni naključje. Danes namreč goduje valižanski svetnik sv. Beuno, ki velja za prvega zaščitnika škurhov. Legenda pripoveduje, da je opat med plovbo čez morsko ožino Menai izgubil svoj zvezek z zapisano pridigo, ki bi jo moral povedati občestvu na bližnjem otoku Anglesey. Za Beuna bi se dan končal slabo, če ne bi bilo prijaznega škurha, ki je prestregel padajoči zvezek in mu ga pravočasno dostavil na otok. Beuno je bil nad tem tako navdušen, da je k Bogu molil za zaščito škurha, od tega dne pa, kot pravi legenda, so škurhi postali neopazni za še tako oprezno oko in so izgubili svoj vonj, tako da njihovih mladičev še lisica ne izvoha.

Neopaznost pa škurhovih legel žal ne varuje pred kmetijsko mehanizacijo in vse bolj intenzivnim kmetijstvom, ki njihov habitat, vlažna ekstenzivna travišča, spreminja v njive ali intenzivno gojene in vse bolj zgodaj košene travnike. O tem žalostno pričuje populacija velikih škurhov na Ljubljanskem barju, ki vztrajno upada in se vse bolj približuje izumrtju. Odgovornost za njihovo ohranitev bomo tokrat morali prevzeti ljudje. Če na Ljubljanskem barju pristojni ne bodo nemudoma podprli ukrepov za ohranitev populacije velikih škurhov, tem čudovitim, skrivnostnim in ikoničnim pticam tudi zaščita »od zgoraj« žal ne več mogla več pomagati.

Več o škurhih in njihovem prazniku: https://www.curlewaction.org/

Mladi ornitologi, pozor!

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni ob čudovitem Cerkniškem jezeru, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Bobnarica«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic skupaj z Notranjskim regijskim parkom v okviru projekta LIFE Stržen organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Notranjskega regijskega parka, od nedelje, 27. junija, do nedelje, 4. julija 2021. Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci. Vsaka skupina se bo lotila raziskovanja določene teme. Poleg bolj poglobljenih bodo delovale tudi skupine za tiste, ki v svet ptic šele vstopate. Tabor je namenjen mladim od 10. do 18. leta starosti.

Kako se prijaviš na tabor?

Če se želiš udeležiti tabora, nam to čim prej sporoči po elektronski pošti na naslov tilen.basle@dopps.si in poslali ti bomo prijavnico. Prijave zbiramo do 15. maja 2021 oziroma do zapolnitve prostih mest. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na zgornji naslov.

Več informacij o poteku tabora boste udeleženci prejeli tekom prijave, natančne informacije pa dobrih 14 dni pred pričetkom le tega.

Lani smo bili zaradi epidemije COVID-19 primorani tabor odpovedati, letos pa upamo, da ga bomo lahko ob upoštevanju priporočil nemoteno izvedli. Kljub temu bomo tabor izvedli samo v primeru, da bo epidmiološka slika ugodna in bo omogočala nemoteno izvedbo tabora.

       

Nova številka revije Svet ptic

V naše kraje prihajajo prve lastovke, zato je poljudni članek o lastovkah Slovenije v novi številki revije Svet ptic kot naročen za čas njihovega prihoda. Menda jih na svetu živi kar 83 vrst in naseljujejo celotno zemeljsko oblo – razen polarnega območja. Ste vedeli, da je drevesna vrsta – bukev – dediščina celotnega sveta? Danes je ohranjen le še zelo majhen delež starodavnih bukovih gozdov, zato najdragocenejša območja teh gozdov veljajo za UNESCO-vo naravno svetovno dediščino. Skupina naravovarstvenikov in znanstvenikov se odkrito sprašuje o rabi in zlorabi zvočnega posnetka pri opazovanju in preučevanju ptic: Ali pri izzivanju ptic s posnetkom odkrivamo res nekaj novega, ali je to le sredstvo za zadovoljevanje naših želja? Pred uporabo posnetka je zato nujen premislek, kakšen je naš namen in kakšna je etičnost našega početja.

Posvetili smo se tudi odgovoru na v tem času pogosto vprašanje ornitofona: ali ptičji starši res zapustijo mladiče, potem ko smo jih prijeli. Pišemo pa tudi o biotski raznovrstnosti prijaznemu kmetovanju na nižinskih kmetijah v Sloveniji ter sežiganju dreves, ki ne bo rešilo podnebja. Poglobili smo se tudi v svet škorca, ptice, ki v ljudeh zbuja mešane občutke. Fascinira nas s svojimi jesenskimi zračnimi akrobacijami v jati, po drugi strani vinogradnikom povzroča nejevoljo in sive lase,
ali pa s svojim zgodnjim prihodom nazaj s prezimovališč napoveduje skorajšnjo pomlad. Za ljubitelje obročkanja smo objavili članek o gnezdilnicah, ki so priložnost za poglobljeno študijo o življenju ptic. Med ornitologi pa predstavljamo Gvidona Sajovica, prizadevnega in požrtvovalnega naravoslovca, ki je v Prirodoslovnem muzeju Slovenje pridobil lepo zbirko ptic.

Tudi iz tujine prihajajo zanimive novice: Poleg pregleda ptičje pestrosti v azijski ornitološki kraljici Tajski se lahko čudite novo odkriti vrsti pegaste sove v Indoneziji.

Kljub epidemiji pa se je nekaj dogajalo tudi na društvu; Preberite si zanimive vtise udeležencev Januarskega štetja vodnih ptic 2021, članek o 41. letnem zboru članov v Ormožu ter o zanimivih spoznanjih o selitvi vedno več žerjavov čez Slovenijo.

To in še marsikaj lahko preberete v novi številki revije Svet ptic, vabljeni!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Lastovke Slovenije
  • 12: Tajska – Azijska ornitološka kraljica
  • 16: Raba in zloraba zvočnega posnetka pri opazovanju in preučevanju ptic
  • 18: Ali ptičji starši res zapustijo mladiče, potem ko smo jih prijeli?
  • 19: V Indoneziji so odkirli novo vrsto pegaste sove
  • 20: Bukev – dediščina celotnega sveta in Slovenije
  • 22: Škorec, leteči akrobat
  • 25: Skozi objektiv
  • 26: Gvidon Sajovic
  • 28: Pomladna opazovanja v naravi
  • 30: Že 41. redni letni zbor članov
  • 33: Ko sorodniki priskočijo na pomoč
  • 34: Januarsko štetje vodnih ptic 2021
  • 38: Vedno več žerjavov na selitvi čez Slovenijo
  • 40: Biotski raznovrstnosti prijazno kmetovanje na nižinskih kmetijah v Sloveniji
  • 41: Sežiganje dreves ne bo rešilo podnebja
  • 42: Gnezdilnice, priložnost za poglobljeno študijo
  • 46: 25 let opazovanja skrivnosti gnezdenja belovratih muharjev
  • 47: Bolje jastreb na strehi kot vrabec v roki
  • 48: Program za obdobje april – julij 2021
  • 52: Novice

PDF revije Svet ptic, leto 2021, letnik 27, številka 01.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Sporen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah

Državni zbor je 30.3.2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G). Vlada RS je novelo zakona o vodah sprejela po skrajšanem postopku in zgolj 14-dnevni javni obravnavi, pri čemer resna javna razprava z vključevanjem ustreznih strok (vodarske, gradbene, ekonomske, biološke itd.) in tehtanjem argumentov ni bila mogoča.

Zakon razširja možnosti posegov (gradnje enostavnih objektov in objektov v javni rabi – gostinska stavba, poslovna in upravna stavba, trgovska stavba in stavba za storitvene dejavnosti, stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij idr., glej Gradbeni zakon) na vodnem in priobalnem zemljišču, kar je sporno najmanj iz 2 vidikov.

  1. Povečali se bodo negativni vplivi motenj in sprememb habitatov v večinoma že tako degradiranih vodnih ekosistemih in posledično bo prišlo do upada biodiverzitete. Ker živimo v obdobju največje biodiverzitetne krize kar pomni človeštvo, je vsako dodatno slabšanje stanja – kar bo rezultat te zakonske spremembe – nedopustno.
  2. Povečal se bo škodni potencial zaradi poplavne ogroženosti. Površina pozidanih in sorodnih površin na območjih velike poplavne nevarnosti (OVPN) se v Sloveniji že zdaj povečuje – od 2000-2019 iz 173 na 314 ha (Žiberna 2019). Dodatna sprostitev gradnje na vodnih zemljiščih bo škodni potencial samo še povečala. Ker škode bremenijo državni proračun, je ekonomika zakonske spremembe za družbo zelo sporna. Dalje se s to zakonsko spremembo poglablja konflikt v družbi zaradi poplav, morala bi dosegati ravno nasprotno. Trend gradnje na OVPN, kar so vodna in priobalna zemljišča, je treba zmanjšati in ne spodbujati. Na območju katastrofalnih poplav ob Dravi leta 2012 je bilo poplavljenih 178 ha pozidanih in sorodnih zemljišč. Do leta 2019 se je na območju poplav Drave površina pozidanih in sorodnih zemljišč povečala na 191 ha – za 12,9 ha več kot leta 2012. Največji škodni potencial je leta 2019 nastajal zaradi pozidanih in sorodnih površin (96 mio. EUR) in je bil za 6 mio. EUR večji od tistega v letu 2012. Pozidane in sorodne površine so k skupnemu škodnemu potencialu leta 2019 prispevali 94,3 % vseh stroškov (Žiberna 2019). Kdo bo plačeval drage protipoplavne ureditve za nove objekte na vodnih zemljiščih in za škode zaradi poplav?

Državni svet smo zato pozvali, da glasuje za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G).

Damijan Denac, direktor DOPPS

Viri:
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G).

Gradbeni zakon. Ur. l. RS št. 61, 2.11.2017.

Žiberna, I. (2019): Spremembe rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji s posebnim ozirom na reko Dravo. V: 30. Mišičev vodarski dan. VGB Maribor, Maribor, pp. 53-60.