Uspešna doselitev barjanskega okarčka, ene najbolj ogroženih vrst metuljev v Evropi

V okviru projekta PoLJUBA, katerega osrednji cilj je obnovitev in ohranjanje mokrotnih travnikov na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, je dr. Tatjani Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU uspel izreden dosežek – uspešna gojitev in prenos več kot 120 osebkov barjanskega okarčka v Naravni rezervat Iški morost, kjer vesta zadnjih deset let ni bila več opažena. Aktivnosti projekta PoLJUBA so sicer usmerjene v izboljšanje razmer za številne ogrožene živalske in rastlinske vrste, vezane na ta življenjski prostor. V največji meri gre za neposredne ukrepe varstva narave ter odkupe ključnih zemljišč, saj je to osnova za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih avtohtonih vrst.

Barjanski okarcek
Foto: Janez Tarman

Nedavno je bil tako v okviru projektnih aktivnosti desetletje po lokalnem izumrtju v območju Naravnega rezervata Iški morost tja ponovno naseljen metulj barjanski okarček, ena izmed 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi. Do leta 1990 je vrsta raztreseno poseljevala celotno Ljubljansko barje, od leta 2001 dalje pa le še njegov jugovzhodni del. Površina življenjskega prostora barjanskega okarčka se je v zadnjih 18 letih zmanjšala za 92 %, velikost populacije pa za 75 %. Ta, v osrednji Sloveniji zadnja populacija, je ocenjena na približno 400–500 osebkov. Intenziviranje kmetijstva je glavni razlog za zmanjševanje razširjenosti vrste in izumiranje njenih populacij na Ljubljanskem barju v zadnjih dveh desetletjih.

Z namenom preprečitve izumrtja vrste v osrednji Sloveniji so v letu 2019 v okviru omenjenega projekta pričeli z gojenjem za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Sočasno je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje v upravljanje pridobil ključna zemljišča, na katerih z ustreznim gospodarjenjem (prostorsko in časovno prilagojeno košnjo ter odstranjevanjem lesne zarasti) izboljšujejo razmere za obstoj vrste.

Insektariji v Raziskovalni postaji Barje.

Strokovnjakinja za metulje dr. Tatjana Čelik je v juniju lanskega poletja pričela s procesom reintrodukcije. Iz narave je najprej odvzela 6 samic barjanskega okarčka, ki so jajčeca izlegla v posebej prilagojene insektarije v Raziskovalni postaji Barje. Raziskovalka je vse leto spremljala razvoj gosenic in jim zagotavljala optimalne življenjske pogoje. Med sredino maja in junija so se gosenice postopno zabubile, bube pa so prenesli v naravno okolje. 20 jih je bilo vrnjenih v izvorno populacijo, preostalih 154 pa naseljenih v območje Naravnega rezervata Iški morost, kjer je vrsta lokalno izumrla pred desetletjem, travniki pa so sedaj primerni za njen obstoj. V teh dneh se iz bub izlegajo še zadnji metulji.

Drugi del doselitev bo izveden v prihodnjem letu. Skupno nameravajo v naravo preseliti vsaj 240 bub, s katerimi bodo, poleg vzpostavitve nove lokalne populacije v Naravnem rezervatu Iški morost, obogatili tudi izvorno populacijo med Igom in Škofljico.

Reintrodukcija je osnovanje populacije v nekdanjem območju razširjenosti vrste s pomočjo človeka. Za barjanskega okarčka je bila prepoznana kot edini možen ukrep za preprečitev izumrtja vlagoljubnega ekotipa populacij vrste v Sloveniji. Je prvi poskus ponovne naselitve vrste metulja v Sloveniji in eden od manj številnih primerov v Evropi.

Ob tem izrednem dosežku je Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje poudaril, da tega ne bi mogli doseči brez odličnega sodelovanja vseh ključnih deležnikov tako na lokalnem kot državnem nivoju. Brez konstruktivnega sodelovanja kmetov, lastnikov zemljišč, občin in pristojnega Ministrstva za okolje in prostor ter seveda finančne podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije, takšnih rezultatov v tako kratkem času verjetno ne bi mogli doseči.

 

POLETNO BRANJE V DRUŽBI PTIC

Poletna številka revije Svet ptic ponuja članom in drugim bralcem ter ljubiteljem ptic in narave kar nekaj aktualnih tem iz sveta ptic; Dolgoletni čebelar in biolog Janez Gregori nam v članku Nekateri ptiči imajo na jedilniku tudi čebele razkriva slabo poznano tematiko o pticah, ki naj bi bile med glavnimi krivkami za zmanjševanje števila čebel. Avtor se je poglobil v literaturo in v članku zato lahko izvemo, kaj v resnici lastovke in čebelarji jedo in da ne ogrožajo čebel. Zelo aktualna tema je tudi, kako in zakaj sprejeti pod svojo streho lastovke ali pa zgodba o večjem številu močvirskih sklednic v NR Škocjanski zatok. Podrobneje predstavljamo tudi hribskega škrjanca, ki ga na Goričkem in Krasu spremljamo in raziskujemo že nekaj let.

Ker so potovanja v tuje kraje še vedno zelo omejena, vam v branje ponujamo dogodivščin polno potovanje po Kostariki. Iz zahoda pa prihaja tudi življenjska zgodba ornitologinje Phoebe Snetsinger, ki je opazovanje ptic povezovala s preživetjem. Iz tujine objavljamo tudi pomembne izsledke raziskav o mladičih pegaste sove, ki hodijo »na obisk« v tuja gnezda, in pa o tem, da so sinice z večjimi glavami bistrejše in s tem bolj »opremljene« za preživetje. 

Tudi v pisarni in na društvu se je veliko dogajalo. Ekipa mladih je na pomoč priskočila pegasti sovi s postavljanjem gnezdilnic, reševali smo obnemogla belorepca, žal neuspešno lovili cerkniško bobnarico za namene telemetrije, uspešni smo bili pri obročkanju ptic pri nas, budno spremljamo gnezdenje črnočelega srakoperja v Vipavski dolini, kjer smo mu namestili drevesne sadike in še marsikaj zanimivega.

Lepo branje in poletje želim!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice naših krajev
    • 6: Nekateri ptiči imajo na jedilniku tudi čebele
    • 11: Lastovke – pod mojo streho?
    • 12: Kostarika – “Pura vida”
    • 19: Mladiči pegaste sove na obiskih v tujih gnezdih
    • 20: Želvja zgodba v NR Škocjanski zatok
    • 22: Hribski škrjanec
    • 26: Phoebe Snetsinger
    • 29: Sinice z večjimi glavami
    • 32: Kako “loviti rabnotežje”
    • 34: Obročkanje pri nas
    • 40: Pegasta sova potrebuje našo pomoč
    • 41: Pravica do zdravega naravnega okolja
    • 42: Ko za dežjem posije sonce…
    • 43: Ste videli planinsko kavko z obročkom?
    • 44: Obnemogla belorepca na Dravskem polju
    • 45: Načrt za reševanje planeta
    • 46: Novice

    PDF revije Svet ptic, leto 2020, letnik 26, številka 02.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Za naravo ob Savo

    V soboto, 27. junija je čas za akcijo! Povezali se bomo in skupaj prehodili, preveslali, prekolesarili in preplavali celoten tok reke Save v Sloveniji (258 km); od izvirov v Bohinju in Podkorenu, pa vse do točke, kjer Sava svojo pot nadaljuje po Hrvaški. Čeprav nas je korona virus kot skupnost navidezno ločil, se nas je v zadnjih mesecih za naravo povezalo več kot 36 tisoč.

    Naš namen je bil jasen: zavarovati naravo pred škodljivimi posegi oblasti in kapitala ter graditi solidarno, strpno in zeleno družbo.

    Naše sporočilo je jasno: narave ne damo. Ohranitev narave je temeljni del boja za enakopravno družbo, v kateri bomo vsi živeli dostojno življenje.

    Pridi ob Savo!

    Pridruži se dogoku Za naravo ob Savo in razširi glas o akciji. Več informacij o dogodku najdeš na Facebook in spletni strani. Si že podpisal_a peticijo Narave ne damo? To lahko storiš TUKAJ.

    DOPPS bo v soboto koordiniral pohoda na dveh odsekih.


    Dolsko–Kresnice

    Zbrali se bomo ob 9:30 na levi strani mostu čez Savo v Dolskem, od koder bomo krenili na dve uri dolg pohod do Kresnic. Pot bomo zaključili na železniški postaji Kresnice, od koder se ob 12:43 vrača vlak v Ljubljano.

    Na poti bomo spoznali reko Savo in značilne rečne strukture, ki so izjemno pomembne za številne ptice in druge živali. Na pohodu boste lahko v spremstvu ornitologa opazovali in prisluhnili pticam.

    Koordinator in informacije: Tilen Basle, tilen.basle@dopps.si


    Leskovec–Brežice

    Zbrali se bomo ob 9:00 na parkirišču med stadionom Matije Gubca in pokopališčem (1km dolvodno od mosta preko Save v Krškem). Peš ali s kolesi se bomo sprehodili po desnem nasipu akumulacije HE Brežice do jezovne zgradbe.

    Na pohodu si bomo ogledali ptice in rastlinstvo na in ob jezeru HE Brežice, ter spoznali učinke jezu na okolje in naravo. Mogoče bo opazovati navadne čigre, bregulje in čebelarje, z nekaj sreče pa tudi kakšno redkost.

    Koordinator in informacije: Dušan Klenovšek, dusanklenovsek62@gmail.com


    Akciji Za naravo ob Savo se lahko pridružiš na 25 različnih odsekih, kjer bomo različne nevladne organizacije opozarjale na škodljive posege v naravo, predstavljale čudovite koščke narave in vrste, ki jim grozi uničenje, organizirale čistilne akcije, se podružile z obiskovalci in domačini ter oblasti pokazale, kako veliko nas je.

    Oglej si interaktivni zemljevid akcije Za naravo ob Savo in si soboto rezerviraj ZA NARAVO!

    Osirotelemu mladiču velike uharice včeraj na pomoč s telemetrijo

    Na Kraškem robu je sredi gnezditve elektrika ubila gnezdečega samca velike uharice, ogrožene in največje sove pri nas. Preživetje dveh mladičev v gnezdu je zato negotovo in bo odvisno samo od sposobnosti samice. Spremljanje dogajanja brez stalnih motenj pa bo mogoče zaradi telemetričnega oddajnika, nameščenega na enega od mladičev.

    Mladiča velike uharice, ki sta ostala brez očeta. Foto: Tomaž Mihelič

    Eden izmed dveh mladičev velike uharice z nameščenim oddajnikom. Foto: Tomaž Mihelič

    Eden izmed dveh mladičev velike uharice z nameščenim oddajnikom.
    Foto: Tomaž Mihelič

    Nesreča se je zgodila 2. junija sredi noči, za samca pa je bila usodna električna napeljava na železnici v vasi Podpeč. Samca je na železniških tirih našel domačin. Ker smo sredi gnezditve, je takoj stekla akcija preverjanja prisotnosti in vitalnosti mladičev, saj je njuno preživetje sedaj odvisno samo od sposobnosti samice, ki bo morala sama nahraniti oba. Trenutno samica nalogo opravlja uspešno, saj sta mladiča vitalna. Včeraj smo na enega izmed njih namestili telemetrični oddajnik, da bomo lahko brez motenj natančno spremljali uspešnost njunega odraščanje tudi naprej in bomo v primeru poslabšanja njune aktivnosti lahko sprožili reševalno akcijo.

    Tomaž Mihelič z DOPPS, ki je vodil intervencijo je ob primeru povedal: »Problema elektroudara na daljnovodih se zavedamo, a nam je šele telemetrija, ki jo izvajamo znotraj kohezijskega projekta ZaKras razkrila, kako velik je ta problem v resnici. Od osmih teritorialnih samcev, na katere smo namestili oddajnike na Krasu je elektrika v manj kot letu ubila kar tri. To so gnezdeči osebki, ki so nosilci populacije, ki je očitno močno ponorna«.

    V DOPPS zato v skupaj s projektnima partnerjema, Elektrom Primorska in Parkom Škocjanske jame v okviru projekta ZaKras, ciljno pristopamo k izolaciji daljnovodov. Do naslednjega leta bo izoliranih več kot 1000 najbolj rizičnih stojišč. Ker elektrika očitno še vedno ostaja glavni razlog ogrožanja velike uharice pri nas, smo vzporedno začeli problematiko reševati tudi na sistemski ravni države z vplivanjem na izboljšavo zakonodaje in standardov na tem področju. Znotraj projekta Adriatic Flyway, ki ga podpira nemška naravovarstvena fundacija Euronatur iščemo rešitve, ki so enostavne in izvedljive, in ne predstavljajo dodatnega bremena državi.

    Naravni rezervat Ormoške lagune med finalisti za evropsko nagrado Natura 2000

    Z obnovo habitatov in razglasitvijo Ormoških lagun kot naravnega rezervata smo deležni mednarodnega priznanja – projekt obnove se je uvrstil med finaliste letošnjih Natura 2000 nagrad (Natura 2000 Award).

    Tovarna sladkorja Ormož (TSO) je pričela z obratovanjem leta 1979. Odpadne vode, bogate s hranili, ki so se zbirale v bližnjih bazenih, so prav kmalu pritegnile številne vodne ptice, saj so slednji zanje pomenili optimalno prehranjevališče. V 90-ih letih sta DOPPS in TSO, katere večinski lastnik je bil nizozemski Cosun, v bazenih Ormoških lagun s skupnimi močmi opravila nekaj naravovarstvenih akcij, med katerimi velja še posebej omeniti ureditev gnezdišča za navadno čigro in rečnega galeba – postavitev prvih gnezditvenih splavov.

    V letu 2006 je bila tovarna zaradi reforme EU prisiljena zapreti svoja vrata. Kljub temu pa njeno vodstvo ni zaprlo vrat varstvu narave in najpomembnejšim prebivalcem Ormoških lagun – pticam. V letu 2010 so se odločili, da območje bazenov (60 ha) podarijo DOPPS-u, mi pa smo se zavezali, da bomo vzpostavili naravni rezervat in poskrbeli za varstvo ptic v prihodnje. Na društvu smo uspešno pridobili LIFE-sredstva, s katerimi smo obnovili habitate, uredili nov dotok vode in začeli z uresničevanjem naravovarstvenega upravljanja območja.

    »Nekaj ornitologov nas je z Ormoškimi lagunami dobesedno zraslo in smo se dobro zavedali, kaj pomenijo za ptice, njihovo selitev in Slovenijo. Ko jim je grozil propad, smo vložili vse napore in postavili na kocko marsikaj, da bi jih rešili. Vem, da so to našo odločenost in iskrene namene prepoznali lastniki in tako so naše sanje lahko postale resničnost. Pot do rezervata pa je bila še dolga in vse prej kot lahka,« je povedal direktor DOPPS in vodja projekta renaturacije lagun Damijan Denac.

    V Naravnem rezervatu Ormoške lagune boste danes med sestoji trsta, rogoza in drugih ciljnih habitatov lahko opazovali gnezdeče kostanjevke, na selitvi pa ponovno jate močvirskih martincev. Območje je sestavni del Nature 2000 – območja »Drava« in je postalo eno najpomembnejših gnezdišč in selitvenih postajališč za vodne ptice v Sloveniji. Paša z vodnimi bivoli je hkrati ustvarila enega največjih kompleksov ekstenzivnih pašnikov v spodnji Podravski regiji.

    Nagrada Natura 2000

    Evropska komisija je v letošnjem letu projektu obnove habitatov v Naravnem rezervatu Ormoške lagune podelila posebno priznanje. Projekt je uvrstila med finaliste letošnjih nagrad Natura 2000 (Natura 2000 Award). Ob bok nam je v kategoriji »Varstvo narave« postavila še sedem projektov iz celotne Evrope, o najboljšem projektu pa boste odločali VI!

    »S tem projektom smo pokazali alternativo preživelim konceptom. Ohranili smo naravo in jo namenili v izobraževalne namene. Ustvarili smo delovna mesta in pomagali k prepoznavnosti občine, regije in države. Vse to je javni interes. In pri vsem tem smo plačali socialnih transferjev in davkov več, kot je vložila v projekt RS. Torej smo poleg vsega še malo napolnili proračun. Naj bo vaš glas za ta projekt tudi sporočilo, da problemov sveta danes – klimatska kriza, biodiverzitetna kriza, »nove bolezni« itd. – ne moremo reševati z enakimi načini, ki so probleme povzročili – z neskončnim izkoriščanjem narave,« še dodaja Denac.

    Kliknite na spodnjo fotografijo in oddajte svoj glas za Naravni rezervat Ormoške lagune in njegove prebivalce.

    Mednarodni vranjekovi dnevi

    Sredozemski vranjeki (Phalacrocorax aristotelis desmarestii). Foto: Simon Kovačič

    Sredozemski vranjeki (Phalacrocorax aristotelis desmarestii). Foto: Simon Kovačič


    Med 15. in 22. julijem bomo vzdolž celotnega Jadranskega morja preštevali sredozemske vranjeke (Phalacrocorax aristotelis desmarestii).

    V izbranem dnevu bo potekal sinhroni monitoring vseh skupinskih prenočišč ob italijanski, slovenski in hrvaški obali. V Sloveniji bomo vranjeke šteli na tradicionalnih skupinskih prenočiščih v Piranskem in Strunjanskem zalivu ter Zalivu sv. Jerneja. Štetje bo organizirano od jutra do večera, saj nas zanima tudi dnevna dinamika številčnosti vranjekov na prenočiščih.

    Vabimo prostovoljce, da se pridružite popisu! Točen dan štetja bomo zainteresiranim sporočili naknadno.

    Slovenske ljubitelje ptic, ki boste v tem tednu letovali na hrvaški obali, k sodelovanju vabijo hrvaški kolegi. Poleg večernega štetja na skupinskih prenočiščih je možno tudi štetje med njihovim prehranjevanjem, dnevnim počitkom in podobno.

    Zainteresirani za štetje na slovenski obali se prijavite Urši Koce (ursa.koce@dopps.si).
    Za štetje na Hrvaškem se prijavite Jeleni Kralj (jkralj@hazu.hr).

    Mednarodne vranjekove dneve koordinira italijansko morsko zavarovano območje Miramare (Area Protetta Marina di Miramare).

    Načrt za reševanje planeta

    Evropska komisija je dne 20. 5. 2020 objavila Biodiverzitetno strategijo in strategijo za kmetijstvo, slikovito imenovano “Od kmetije do vilice”. Tadva dokumenta bosta pomembno vplivala na oblikovanje naravovarstvene in kmetijske politike EU. Z istočasno objavo obeh dokumentov želi Evropska komisija presekati z uničujočimi kmetijskimi praksami. Strategiji vsebujeta pomembne lekcije, ki se jih je Evropska unija naučila iz pandemije COVID-19: zdrav planet je predpogoj za zdravo človeštvo, politične odločitve morajo temeljiti na znanstvenih podlagah in s krizo se je treba spopasti, preden postane neobvladljiva.

    Evropska komisija je v obe strategiji zapisala nekaj radikalnih novosti in začrtala cilje, ki bi dejansko lahko izboljšali stanje narave v Evropi:

    • povečati površino zavarovanih območij na kopnem in morju na 30%. Tretjina the območij bo strogo zavarovanih – na njih ne bodo dovoljene nobene človeške aktivnosti.
    • zmanjšati porabo pesticidov za 50% tako v smislu količine kot strupenosti
    • obnoviti 10% kmetijske krajine, da bo vsebovala naravovarstveno pomembne elemente, kot so mejice in cvetni pasovi, s čimer se bo izboljšala tudi trajnost kmetovanja
    • vpeljati obvezujoče cilje EU za obnovo narave v ključnih ekosistemih, kot so šotišča, mokrišča, gozdovi in morje, saj so ti ekosistemi bistvenega pomena za biodiverziteto ter blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe
    • zmanjšati obseg kurjenja biomase, kot so drevesa, za namen pridobivanja energije

    S takšnima strategijama bi EU lahko dejansko postala vodilna na svetu v boju proti klimatski in biodiverzitetni krizi. Da pa bi direktivi dosegli svoj namen, ju mora podpreti in izvajati vseh 27 članic EU.

    Ob objavi obeh strategij je organizacija BirdLife Internationational, katere polnopravni član je tudi DOPPS, izdala sporočilo za javnost, ki ga lahko preberete TUKAJ.

    Besedilo obeh strategij je dostopno na spletni strani Evropske komisije.

    Amandmaji k Predlogu zakona o spremembah ZON so neustavni

    Po tem, ko je novi proti-koronski zakon praktično izbrisal nevladne organizacije in obrambo okolja iz gradbenih postopkov, se zdaj kot virus širi na vso ostalo zakonodajo. Sedaj z isto nemogočo zaostritvijo pogojev grozi v Zakonu o ohranjanju narave (ZON), ki bo v parlamentu obravnavan v torek.

    Priča smo več korakom, s katerimi se zmanjšuje možnost vključevanja javnosti v postopke, tako na primer na področju statusa delovanja v javnem interesu, ki ga po novih kriterijih, ki so popolnoma nelogični, izgublja tudi DOPPS. Delujemo že 40 let, imamo več kot 1000 članov, upravljamo tri naravne rezervate in imamo 30 zaposlenih, po kriterijih, ki so zdaj veljavni, pa ne delujemo v javnem interesu, pa čeprav delamo za ekosistemske koristi, ki so javne.

    Uredba o presoji vplivov na okolje je naslednji korak v prizadevanju, da se olajšajo postopki investitorjem in izloči civilne glas družbe. Žalostno je, da del javnosti ta glas razume kot oviro razvoju, ker ga nekateri odločevalci tako predstavljajo. V resnici pa gre za varovalko, ki opozarja na sporne in nezakonite posle. Obstajajo tudi anomalije, ampak zaradi tega se ne sme onemogočiti vseh. Amandmaji znižujejo kriterije za mnoge posege in ne predvidevajo presoje za posege, ki lahko imajo vpliv na naravo in ljudi. Razvoj se vedno interpretira kot gospodarski razvoj, ampak nemajhen del razvoja je turizem, ki je naš osrednji gospodarski sektor, in večina turistov pride Slovenijo zaradi narave. Od trajnostnega trženja storitev Nature 2000 živita Evropi več kot dva milijona ljudi.

    Amandma je neustaven, zato ga mora državni zbor zavrniti! Na DOPPS-u smo se sicer pripravljeni pogovarjati o podrobnejši določitvi kriterijev za podelitev statusa, ki omogoča sodelovanje v naravovarstvenih, okoljskih in prostorskih postopkih, vendar morajo biti v postopek (tako kot tudi ob presojah vplivov na okolje) vključene tudi nevladne organizacije. Sprejemanje enostranskih odločitev je zelo nevarno in maje stebre demokratične družbe.

    Na predlagan amandma so se odzvale tudi številne druge nevladne organizacije. Za več informacij o aktualnem dogajanju vam v branje predlagamo novice na spletni strani Balkan Rivers Defence.

    Poziv vladi k umiku oz. preoblikovanju določenih členov novega ZIUZEOP-A (»protikorona zakon«)

    V prihodnjem tednu bo od 28. 4. do 30. 4. v parlamentu RS po nujnem postopku obravnavan Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), tako imenovani »protikorona zakon«.

    Čeprav nas Vlada na začetku prepričuje, da »Predlog zakona nima posledic na okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki«, je resnica daleč od zapisanega. V predlagani noveli zakona so s stališča varstva in ohranjanja okolja in narave sporni členi 100.b do 100.h, ki se v ZIUZEOP-A dodajajo na novo. Teh členov ni mogoče modificirati enega po enega, ker so med seboj povezani z enakim ciljem, odstraniti vse ovire investitorjem. Zato jih je treba črtati v celoti. Predlagani členi ne bodo doprinesli ničesar k boju proti epidemiji COVID-19, gre izključno za pritisk na okoljsko zakonodajo z namenom omogočanja gradnje objektov in prevlade javnega interesa brez upoštevanja stroke, nevladnih organizacij in javnosti. Žalostno je, da Vlada izkorišča epidemijo za zmanjševanje svoboščin s področja varstva narave, ki so vendar eden temeljev družbe in še posebejpomembne za prepoznavnost in perspektivo naše republike.

    Biologi, naravovarstveniki in okoljevarstveniki, ornitologi, ihtiologi, ribiči in širša strokovna javnost smo se organizirali v skupino neodvisnih strokovnjakov, ki podaja poziv vladi v zvezi z opisano problematiko.

    Pripravili smo poziv vladi glede novega ZIUZEOP-A. V novem zakonu je predvideno tudi novo poglavje »23.A Gradnja objektov«, ki predvideva pospešitev izdajanja dovoljenj za gradnjo ob poenostavitvi in skrajšanju tako predpisanih upravnih postopkov v Gradbenem zakonu kot tudi v predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave.

    V kolikor se predlagani zakon sprejme v celoti in se začne tudi izvajati, bodo posledice za okolje katastrofalne.

    Najmanj, kar lahko kot stroka storimo, je, da jasno izrazimo svoje mnenje. S tem namenom smo pripravili dokument, s katerim pozivamo Vlado RS k umiku spornih členov iz zakona. Menimo, da v imenu nujnosti ni sprejemljivo izkoriščati nastalih razmer za interese, ki niso neposredno povezani z ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19 in posledic le te.

    Verjamemo, da je za kakršnokoli možnost poseganja v okolje in javno dobro nujno potreben širši konsenz strokovnjakov različnih strok in zainteresirane javnosti.

    Vse zainteresirane posameznice in posameznike, inštitucije in organizacije, ki vam je mar tako za naše okolje in naravo kot tudi za temeljna načela pravne države, demokratičnosti, nediskriminacije in poštenosti, zato vas prosimo, da dokument preberete in prispevate svoj podpis. Vsak glas šteje! K skupnemu seznamu podpisnikov se pridružite tako, da na elektronski naslov zelena.dezela20@gmail.com pošljete sporočilo, iz katerega bo razvidno, da se strinjate s podpisom dokumenta. Podpisnik je lahko posameznik ali institucija.

    Primer:
    Janez Novak, univ. dipl. biol., želim biti podpisani pod dokument.
    Društvo prijateljev narave (primer)

    V kolikor vam ni odveč, vas prosimo, da poleg svojega imena in priimka navedete tudi strokovni oz. akademski naziv ali področje dela, ni pa pogoj. Navedeno predlagamo zato, ker želimo biti prepoznani kot skupina strokovnjakov.

    Verjamemo, da bo naš trud nagrajen, zato vas vabimo tudi, da k podpisu povabite tudi širšo strokovno in laično javnost.

    Čimvečje število podpisov moramo zbrati do 28. 4. 2020 do 8. ure, da lahko dokument dostavimo pred pričetkom obravnave v parlamentu.

    Poziv vladi RS ZIUZEOP-A (pdf)