Vabilo članom k predlaganju kandidatov za organe DOPPS

Spoštovane članice in člani,

z letošnjim letom temeljni organi DOPPS zaključujejo z mandatnim obdobjem 2020–2022. Na letošnji skupščini Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki bo predvidoma potekala v septembru, bodo zato v skladu s statutom potekale volitve naslednjih temeljnih organov:

  • predsednika društva,
  • podpredsednika društva,
  • upravnega odbora,
  • nadzornega odbora.

Člani društva imate možnost, da podate predloge možnih kandidatov, ki jih bo nato obravnaval upravni odbor. Za mesto v temeljnih organih lahko kandidirajo le tisti člani društva, ki so pred tem že aktivno sodelovali pri delu društva in pri društvenih projektih in ki so s svojim delom znatno prispevali k uresničevanju poslanstva in dejavnosti društva. Mandat organov traja dve leti.

Člani društva lahko predlog z obrazložitvijo in pisnim soglasjem kandidata podate preko elektronske pošte dopps@dopps.si do 5. junija 2022.

Končni predlog upravnega odbora pred volitvami potrjuje nadzorni odbor, ki je zadolžen za presojo ustreznosti kandidatov glede na določila statuta.

 

S prijaznimi pozdravi,

Rudolf Tekavčič,
predsednik DOPPS

Poročilo BirdLife International: Države Evropske unije niso uspešne pri ohranjanju morskih ptic

Na ozemlju Evropske unije gnezdi in/ali prezimuje 67 vrst morskih ptic. Nekatere med njimi so endemične in številne ogrožene. Morske ptice gnezdijo na kopnem, a so zaradi prehranjevanja odvisne od morskega okolja. Žal so njihova bivališča ogrožena tako na kopnem kot na morju.

Na kopnem jih ogrožajo zlasti invazivne tujerodne vrste, ki plenijo njihova jajca in mladiče. Na morju resne grožnje predstavljajo prilov v ribolovno orodje, primanjkljaj hrane zaradi prekomernega ribolova, energetska infrastruktura in onesnaževanje.

Za ohranjanje morskih ptic je ključna zaščita njihovih gnezdečih kolonij ter priobalnih območij in odprtega morja. V kolikor bomo pri tem neuspešni, bodo te ekološko pomembne vrste kmalu zapustile naša morja in nebo.

Foto: Duša Vadnjal

Novo poročilo zveze BirdLife International podaja oceno o tem, do kakšne mere so v 22 obalnih državah Evropske unije, med drugim v Sloveniji, Mednarodno pomembna območja za morske ptice (morska območja IBA) zavarovana kot Posebna varstvena območja (območja SPA) in tako vključena v omrežje Natura 2000.

Posebna varstvena območja predstavljajo del omrežja Natura 2000 in so pomembno orodje za zaščito najpomembnejših bivališč morskih ptic. Eden od ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je tudi razširitev morskih zavarovanih območij na 30% površine morij v EU. Da bi to dosegli, je treba znatno povečati zavarovana območja, saj je bilo v letu 2019 zavarovanega zgolj 11% morja v EU. Z dopolnitvijo omrežja Natura 2000 ima EU priložnost, da ta cilj tudi doseže.

Poročilo poudarja napredek, ki je bil narejen z razglasitvijo območij SPA v morskem okolju od leta 2014, in izpostavlja vrzeli, ki jih je treba zapolniti, da bi v morskem okolju izpopolnili omrežje Natura 2000 z novimi območji SPA. Poročilo tudi poudarja, da je za doseganje učinkovitega varstva morskih ptic v EU nujna identifikacija in razglasitev novih območij na morju, kot tudi zagotovilo, da bodo vsa območja ustrezno upravljana na osnovi znanstveno utemeljenih varstvenih ciljev in učinkovitega monitoringa. BirdLife International poziva EU države članice, da uporabijo to poročilo kot vodilo za identifikacijo in pravočasno razglasitev pomembnih območij za varstvo ptic ter zagotovijo njihovo ohranitev v evropskih morjih.

V pripravo poročila je bil vključen tudi DOPPS, ki je v preteklih letih vložil veliko truda in resursov v oblikovanje strokovnih predlogov za razglasitev morskih območij SPA. Območja SPA trenutno pokrivajo zgolj 3 % slovenskega morja in le 6 % površine morskih območij IBA, ki so bila predlagana za območja SPA. Slovenija ima že več let pripravljene vse strokovne podlage za razglasitev območja SPA Osrednji Tržaški zaliv za vranjeka, k čemur pa Ministrstvo za okolje in prostor še ni pristopilo. Opustitev te razglasitve je trenutno tudi predmet postopka Evropske komisije za ugotavljanje kršitev evropske zakonodaje s strani Republike Slovenije.  

Celotno poročilo je dostopno tukaj.

 

Petelinji zajtrk (po ornitološko seveda)

V soboto (14. 5. 2022) zjutraj je v Bohinju potekal zagotovo najbolj množičen Petelinji zajtrk do sedaj. Pa ne tak, kot si ga predstavlja večina Slovencev, ampak skupni zajtrk vseh petelinarjev, ki so pred tem navsezgodaj sodelovali pri obsežnem popisu divjega petelina. Vsak pravi popis divjega petelina se namreč konča z zasluženim zajtrkom in pogovori s kolegi petelinarji.

Petelinji zajtrk nam je pripravil Žiga Gabrovec, varuh divjega petelina. Foto: Barbara Mihelič

V skupni akciji je bilo popisano celotno območje Jelovice, zaradi velikega števila udeležencev pa smo lahko popisali veliko širše območje, predvsem v Bohinju in na Pokljuki. Poleg prostovoljcev DOPPS, so se nam pridružili še naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka, z Zavoda za gozdove Slovenije in lokalnih lovskih družin.

Poleg popisov ta vikend, so se letos na Jelovici vršili tudi predhodni popisi, rezultati pa kažejo, da je populacija divjega petelina na območju Jelovice še vedno v upadu. Njegova številčnost se je v obdobju zadnjih dvajsetih let prepolovila.

Po zgodnjih popisih je bil v Bohinju organiziran slasten Petelinji zajtrk, ki ga je pripravil varuh divjega petelina Žiga Gabrovec, glavni kuhar pri Žigola in finalist MasterChef Slovenia 2021. Preko videa je udeležence nagovoril Feri Lainšček, avtor istoimenskega romana, po katerem je bil posnet tudi film. Pozdravil je ornitološko različico Petelinjega zajtrka in zaupal izvor tega ponarodelega imena.

Varstveni ornitolog DOPPS Tomaž Mihelič, vodja popisa in dogodka, je ob tem dejal: »Stanje divjega petelina na Jelovici je alarmantno. Vrsta se, kot kaže, vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi s podrastjo borovnice. Vsi skupaj se bomo morali zavzeti za njegovo ohranitev in zato sem vesel, ko vidim preko 50 popisovalcev na Petelinjem zajtrku. Ni nam vseeno za petelina.«

V nadaljevanju nam je predstavil zadnje telemetrične raziskave o divjemu petelinu v Sloveniji in pomembnost ohranjanja naravnih gozdov ter mirnih con za ohranjanje tega dragocenega gozdnega specialista.

Cilj akcije gozdni specialisti je poudariti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično intenziviranjem gospodarjenja izgubljamo stare, odmaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Zato smo na DOPPS pričeli z akcijo zbiranja sredstev za nakup 10 hektarjev gozda, ki ga bomo vrnili naravi. Tako bomo pričeli povečevati površino naravnih gozdov v Sloveniji, s čimer bomo ohranjali dragocene vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane.

Odziv javnosti je zelo razveseljiv, saj smo uspeli zbrati že 25.000 EUR za ciljni nakup gozdov, ki jih bomo prepustili naravi. To pomeni, da smo v dveh mesecih že več kot na polovici zastavljenega cilja.

Po svojih močeh lahko pomaga prav vsak. Informacije o tem najde na spletni strani: www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Kaj storimo če v naravi najdemo ptičjega mladiča

V zadnjih dveh tednih se na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije soočamo z veliko telefonskimi klici kaj lahko posamezniki storijo, ko na domačem vrtu ali sprehodu v naravi najdejo ptičjega mladiča.

Mladič cararja. Foto: Eva Žun

Pri številnih pticah ravno sedaj prihaja čas, ko bodo prvi mladiči že zapustili gnezda, vendar še niso sposobni letenja. Na tleh preživijo nekaj dni in v tem času se jim dokončno razvijejo letalna peresa. Starši jim medtem še kar nekaj časa prinašajo hrano in jih s klici opozarjajo na nevarnost.

Najdeni mladiči se tako zdijo nebogljeni, zapuščeni in potrebni pomoči. A največkrat temu ni tako, saj so njihovi starši v bližini in čakajo, da se umaknemo. Le tedaj bodo lahko naprej skrbeli za svoje mladiče. Ker ljudje tem mladičem želijo pomagati, jih vzamejo domov ali pa jih odnesejo v zavetišče. S tem pa dejansko naredijo več škode kot koristi, saj mladičem v ujetništvu nikoli ne moremo nuditi optimalne oskrbe, kakršne so deležni s strani svojih staršev.

Najbolje je, da najdenega mladiča pustimo tam, kjer je, in se čim prej umaknemo. Če ga ogrožajo plenilci (na primer mačke), ga postavimo na varnejše mesto (grm, drevo, živa meja, balkon, okenska polica). Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča.

Za nekatere vrste ptic je prednost, da čim prej zapustijo svoje gnezdo. Mnogi ljudje imajo napačno predstavo, da so gnezda varna, prijetna bivališča. Vendar plenilci v resnici pogosto z lahkoto najdejo gnezdo, polno glasnih mladičev, gnezdo pa je lahko za ptice tudi vir parazitarnih okužb. Starši zato mladiče vsak dan pridno hranijo od jutra do večera, da mladiči čim prej odrastejo in zapustijo gnezdo. Ko mladiči gnezdo zapustijo, se razkropijo naokoli, starši pa jih lahko vodijo vsak dan na drugo prenočišče, s čimer povečujejo verjetnost njihovega preživetja. Tudi če plenilec najde enega mladiča, ob tem ne pokonča še vseh ostalih, kot bi se zgodilo, če bi našel polno gnezdo.

14. maj – Svetovni dan ptic selivk

Ptice selivke so tiste, ki se zaradi pomankanja hrane (zima, suša) umaknejo v druge kraje.

Približno 19 % vseh vrst ptic na svetu je selivk, odstotek pa je v delih Evrope, kjer imamo izrazite letne čase, še precej višji. Varstvo ptic selivk predstavlja poseben izziv, saj je zanj potrebno čezmejno sodelovanje.

Varstvo na gnezdiščih v Evropi po navadi ne zadostuje, saj pticam pretijo številne grožnje med selitvijo in na prezimovališčih, kjer preživijo zimo. Za učinkovito varstvo ptic selivk je zato izrednega pomena prepoznavanje teh groženj in primerno ukrepanje.

Svetlobno onesnaževanje je ena takšnih groženj.

Ptice selivke zaradi umetne svetlobe zgubljajo orientacijo, kar privede do trkov med nočno selitvijo, hkrati pa umetno podaljševanje dneva povzroča motnje v njihovi »notranji selitveni uri«.

Problematika svetlobnega onesnaževanja je tako resna, da so številna mesta po svetu sprejela drastične ukrepe v času spomladanske in jesenske selitve. Številna zatemnijo ali ugasnejo javno razsvetljavo, privatnim zgradbam pa za to nudijo olajšave in tehnološke rešitve.

Kljub vsemu pa nevarnost svetlobnega onesnaževanja ostaja pereč problem, saj se količina umetne razsvetljave na svetu poveča za 2 % letno.

Kaj lahko sami storimo za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja?

Eden najlažjih ukrepov je, da ugašamo luči, ko jih ne potrebujemo. Svetlobno onesnaževanje, kot tudi vsako drugo onesnaževanje, se lahko zmanjša edino z zavedanjem posameznika, da lahko s svojim načinom življenja odločujoče vpliva na okolje in kvaliteto bivanja.


Se še spomniš naših mladih belih štorkelj –
Bele, Kiki in Rikija?
Spremljaj jih na interaktivnem zemljevidu

Spoznaj gozdne specialiste: MALI MUHAR

Mali muhar Ficedula parva je ena izmed najmanjših ptic v Evropi in ena redkih evropskih ptic, ki se vsako jesen odseli na prezimovanje v Indijo, ne pa v Afriko.

Na prvi pogled je samec malega muharja precej podoben taščici, saj ima značilno oranžno obarvano grlo in povečini sivo-rjavo telo. A to je bistveno manjši ptič, ki večino časa preživi dobro skrit v visokih krošnjah listavcev, od koder odmeva njegova melodična pesem. V Sloveniji gnezdi med 100 in 250 parov malega muharja.

Mali muhar. Foto: Jure Novak

Zaman ga bomo iskali v večini slovenskih gozdov, saj je bolj pogost le v nekaterih alpskih dolinah. Naseljuje namreč le stare in vlažne bukove gozdove, z večjo količino odmrlega drevja, kjer najde primerna dupla za gnezdenje. Ravno zaradi tega je vrsta pod udarom intenzivnega gozdarjenja, ki nenehno krči njen življenjski prostor.

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je mali muhar.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Varuha malega muharja sta postala David Rothenberg in David Lindo

Spoznaj gozdne specialiste: DIVJI PETELIN

Divji petelin Tetrao urogallus je naša največja gozdna kura. Živi v gorskih iglastih ali mešanih gozdovih med 1000 in 1500 nadmorske višine z bogato podrastjo jagodičevja, ki mu predstavlja pomemben prehranski vir.

Divji petelin. Foto: Alen Ploj

Kljub svoji velikosti so samci odlični skrivači in živijo zelo prikrito življenje vse do časa parjenja v aprilu, ko se samci začnejo zbirati na t.i. rastiščih. Na njih s svojim oglašanjem privabljajo druge samce in kokoši. Samci si merijo moč v mnogih pretepih, najmočnejši pa pridobi najugodnejše razkazovalno mesto – na centru rastišča, viden vsem kokošim, ki jih v maju tudi oplodi.

Ker je zelo plah in izjemno občutljiv na vznemirjanje zaradi človekovih aktivnosti v gozdu, lahko že najmanjša motnja ali poseg v njegovo življenjsko okolje ogrozita njegov gnezditveni uspeh.

Odpiranje novih gozdnih prometnic, sečnja dreves, nekontrolirane rekreacijske in športne aktivnosti (pohodništvo, nabiralništvo…) ter vznemirjanje na gnezdiščih so glavni dejavniki ogrožanja te vrste v Sloveniji.

V Sloveniji je populacija divjega petelina ocenjena na 550-600 pojočih samcev in je v upadu. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov in vzpostavitev gozdnih zavarovanih območij, ki mu omogočajo mir, predvsem v času razmnoževanja.

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je divji petelin.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

S podaljšanjem projekta zagotovljena dodatna sezona gojenja barjanskega okarčka

Za projektom PoLJUBA je že četrto leto izvajanja aktivnosti, ki so temeljile na nadaljevanju izvajanja vrstam in habitatnim tipom prilagojene kmetijske prakse na projektnih zemljiščih. S tem so bili zagotovljeni osnovni pogoji za izboljšanje stanja najbolj ogroženih habitatnih tipov in vrst na Ljubljanskem barju. DOPPS izvaja projektne aktivnosti na območju NRIM. 

V lanskem letu je bil projekt podaljšan za 21 mesecev, s čimer je zagotovljena dodatna sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka ter dve dodatni sezoni za izvajanje ukrepov za izboljšanje in obnovo stanja projektnih traviščnih habitatnih tipov in vrst vezanih nanje. Uspešno so zaključena vsa dela za izboljšanje stanja habitata kačjega pastirja koščičnega škratca ter izlov tujerodnih želv na območju Ljubljanskega barja. Na približno 170 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč so se tako izvajali različni naravovarstveni ukrepi.

Nadaljevanje gojenja barjanskega okarčka

Barjanski okarček. Foto: Tatjana Čelik

S ponovno naselitvijo barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost je bila leta 2020 uspešno vzpostavljena nova populacija tega ogroženega metulja, lani pa je bila ta obogatena še z 91 osebki metuljev. V lanskem letu je bil izveden tudi popis velikosti izvorne in ponovno naseljene populacije.

Analiza je pokazala, da je obogatitev izvorne populacije v letu 2020 ublažila tako negativne vplive preteklih škodljivih posegov v habitatu kot morebitni negativni vpliv odvzema oplojenih samic v 2020, saj po treh letih ni bil več zaznan upad velikosti populacije. Vzpodbuden je tudi rezultat popisa velikosti novo osnovane populacije.

V letu 2022 bo po zaslugi projekta, ki je podaljšan vse do konca septembra 2023, izvedena še druga obogatitev novo osnovane populacije.

Zaključena dela za izboljšanje habitata kačjega pastirja koščičnega škratca

Koščični škratec. Foto: Ali Šalamun

Ker za koščičnega škratca eno glavnih groženj predstavlja neustrezno vzdrževanje jarkov, v katerih živijo njegove ličinke ter se ob njih zadržujejo odrasli osebki, je bil večji del aktivnosti namenjen prilagojenemu načinu čiščenja jarkov.

V lanskem letu so bili tako uspešno obnovljeni krajši odseki jarkov, ki zaradi svoje zaraščenosti niso več nudili primernega življenjskega prostora za koščičnega škratca.

Na delih jarkov, kjer se je koščični škratec pojavljal, je bila opravljena košnja ter izvedeno ustrezno redčenje obrežne vegetacije, s čimer je zagotovljena primerna osončenost jarkov.

V okviru projekta je bilo med letoma 2019 in 2021 strojno obnovljenih 6 km jarkov, košnja ter odstranjevanje lesne zarasti pa je bila izvedena na 9 km jarkov.

V Strajanovem bregu se je ponovno pojavil travniški postavnež

V dolini Strajanov breg, ki je zanimiva predvsem zaradi prisotnosti redke orhideje Loeselove grezovke, je bil v lanskem poletju ponovno opažen metulj travniški postavnež. Gre za redkega dnevnega metulja iz družine pisančkov (Nymphalidae), ki je vezan na mokrotne ali suhe ekstenzivne travnike. Najdenih je bilo kar 19 gnezd, ki so sedaj ustrezno označena in tako lahko upamo, da bo Strajanov breg postal zatočišče še ene redke in zavarovane vrste.

Izboljšanje življenjskih pogojev močvirske sklednice

Močvirska sklednica. Foto: KPLB

Najpogostejša tujerodna vrsta želve okrasna gizdavka je z vsemi podvrstami, med katere uvrščamo tudi rdečevratko in rumenovratko, uvrščena na seznam vrst evropske uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
Zanjo veljajo najstrožji ukrepi, in sicer prepoved prodaje, vnosa v države EU, gojenja, razmnoževanja, prevažanja, nakupovanja, uporabe, izmenjave, posedovanja ali izpusta v okolje. Kljub temu pa želve številni nevestni lastniki spuščajo v naravo, kjer za iste vire tekmuje z našo domorodno vrsto močvirsko sklednico.

Eden pomembnih ukrepov za varovanje močvirske sklednice je tako odstranjevanje tujerodnih želv. V letu 2021 je bilo na projektnem območju odstranjenih sedem tujerodnih želv, skupno jih je bilo tako v zadnjih štirih letih z vršami in vodnimi mrežami iz narave odstranjenih 50, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje življenjskih pogojev močvirske sklednice.

Po novi tematski poti – Poti med jelšami se bomo lahko sprehodili jeseni

Nadaljujejo se tudi dela za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec lanskega leta, bo zaradi situacije zadnjih dveh let v svoji končni podobi zaživela predvidoma jeseni.

Več o projektu PoLJUBA.

Osnutek strategije društva do leta 2027

Na DOPPS-u smo pripravili osnutek strategije društva do leta 2027. Dokument vključuje vizijo in ključne razvojne aktivnosti v obdobju 2022-2027.

Člane društva vabimo, da pregledate osnutek strategije in nam morebitne pripombe sporočite pisno na društveni mail dopps@dopps.si najkasneje do 20.5.2022.

Te bo obravnaval Upravni odbor pri pripravi končne verzije strategije DOPPS za to obdobje, ki bo predstavljena na skupščini.

Hvala!