Prva sezona je bila uspešna

Minilo je že dobro leto, odkar smo pričeli s projektom LIFE FOR SEEDS.

Trizoboa kukavica. Foto: Aleksander Kozina

Celotna spomladanska in poletna sezona sta bili terensko obarvani, saj smo pričeli s popisi vrstno bogatih travnikov, nabiranjem semen, iskali pa smo tudi travnike, s katerih bi želeli nabirati semena za semensko banko v prihodnjem letu.

Letos aprila smo otvorili sezono popisov. Na travnikih nismo popisovali le vegetacije, temveč tudi ptice, poljskega murna, kobilice in metulje. Poročilo o popisu Škrlatca na Cerkniškem polju in Poročilo popisa poljskega murna in kobilic najdete TUKAJ.

Pozno pomladi smo pričeli z nabiranjem semenskih mešanic, ki smo jih potrebovali za obnovo travnikov ter testiranje kalivosti. Semena smo nabirali s pomočjo ročnih sesalnikov in ročno.

Poleti pa smo se »modernizirali«. Za nabiranje semenskih mešanic so projektni sodelavci z ljubljanske Fakultete za strojništvo (LeCAD – laboratorij za konstruiranje) razvili in izdelali krtačni traktorski priključek za žetje semen. Krtačni stroj je letos že preizkusila ekipa Notranjskega parka in Krajinskega parka Goričko, na izbranih zemljiščih pa bomo semena želi tudi prihodnja leta večkrat v sezoni.

Po žetvi semen je bilo treba semena posušiti in jih ločiti od večjih bilk in nečistoč. Jeseni so bile semenske mešanice nared za setev.

Semenske mešanice so sedaj že posejane, tudi dež jih je že zalil. Zdaj nestrpno pričakujemo pomlad, da bomo lahko uživali ob pogledih na naše prve terenske rezultate dela na projektu.

Več o projektu in aktivnostih si lahko preberete na www.lifeforseeds.si.

Projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253)

Obeta se nam več naravi prepuščenih gozdov

V okviru akcije »Varuhi gozdnih specialistov« smo dosegli končni cilj in zbrali 45.000 evrov. Z zbranimi sredstvi bomo kupili gozd in ga vrnili naravi!

Ekipa Varuhov naravnih gozdov. Foto: DOPPS

Z akcijo »Varuhi gozdnih specialistov« smo na društvu pričeli 15. marca 2022. V prvi vrsti smo želeli opozoriti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. Stanje populacij gozdnih specialistov je namreč alarmantno in brez tovrstnih ukrepov pri njihovem varstvu jih lahko izgubimo.

Na pomoč našim dragocenim gozdnim specialistom – koconogemu čuku, belohrbtemu detlu, divjemu petelinu, malemu muharju in črni štorklji, je priskočilo več kot 1000 zavednih in srčnih posameznikov ter številna podjetja. Akcijo so podprli tudi številni znani obrazi doma (Žiga Gabrovec, Lorella Flego, Tinkara Fortuna, Ninna Kozorog, Feri Lainšček, Dejan Obrez, Adi Smolar, Marko Soršak »Soki«,  Andrej Vilčnik) in v tujini (David Lindo, David Rothenberg).

V osmih mesecih smo s skupnimi močmi dosegli zastavljen cilj in zbrali 45.000 evrov za nakup gozda, ki ga bomo vrnili naravi. Nove gozdne površine, ki bodo izvzete iz gospodarjenja, bodo gozdnim specialistom omogočile boljše življenjske pogoje, s čimer bomo pomembno prispevali k njihovemu ohranjanju.

Na društvu že intenzivno iščemo primerne gozdne parcele

Na društvu že iščemo primerne gozdne parcelel za nakup. Foto: Tilen Basle

Predvsem si želimo kupiti 10 hektarjev sklenjenega gozda na območju, kjer je prisotna katera izmed ciljnih vrst gozdnih specialistov. V kolikor nakup sklenjene površine ne bo mogoč, pa bomo odkupili več (a ne več kot 5) gozdnih ekocelic, ki bodo izboljšale pestrost gozdov in gozdnim specialistom nudila mesta za gnezdenje, prehranjevanje in zatočišče.

O nakupu vas bomo obvestili. Informacija bo objavljena tudi na spletni strani www.gozdnispecialisti.si.


ZAHVALA

Vsem podpornikom akcije »Varuhi gozdnih specialistov« se iskreno zahvaljujemo za pomoč in podporo. K učinkovitemu varstvu narave lahko pristopimo le s skupnimi močmi, kar nam je tokrat uspelo z odliko! Veseli nas, da se Slovenci zavedamo pomembnosti naravnih gozdov in bomo skupaj naredili pomemben korak naprej pri ohranjanju le-teh in vrst, ki v njih prebivajo.

Jesenska selitev žerjavov

V vse krajših jesenskih dneh nižine objema jutranja megla. Jutra so tiha in nekoliko zlovešča, nad meglo v daljavi pa slišimo le glasno trobljenje, ki se nam vse bolj bliža. Začela se je jesenska selitev žerjavov!

Vsako leto se kakšna jata žerjavov ustavi tudi v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Foto: Tilen Basle

Število žerjavov narašča po večjem delu Evrope in temu primerno narašča seleča se populacija tudi pri nas. Vse več je opazovanj tudi pozimi in v zadnjih letih tudi v toplem delu leta. Iz leta v leto več se jih pri nas zadržuje tudi dalj časa.

Ob prvem poskusu gnezdenja (leta 2016 na osrednjem delu Cerkniškega jezera) in večanju gnezdeče populacije žerjavov v Evropi, je le vprašanje časa, kdaj bo žerjav pri nas tudi potrjeno gnezdil. Namen zbiranja podatkov o opazovanju žerjavov je sledenje naraščanju populacije, podrobneje ovrednotiti karakteristike selitve čez naše konce ter bolje spoznati vrsto.

Spomladanska selitev

Med začetkom februarja in majem leta 2022 smo opazovali 43.157 žerjavov v 370 jatah. Čeprav smo jih opazovali več kot pol manj kot spomladi 2021, pa so opazovanja po številu teh na spomladanski selitvi še zmerom na drugem mestu.

Jesenska selitev je v polnem teku

Selitveni spektakel žerjavov v Sloveniji spremljamo že skoraj 20 let. Nabralo se je že veliko neprecenljivih opazovanj.

Sporočite svoja opažanja

Jata žerjavov. Foto: Dejan Bordjan

Tudi letos vas naprošamo, da svoja opažanja sporočite našemu članu, Dejanu Bordjanu: dejan.bordjan@gmail.com.

Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta. A brez skrbi, če vam ne uspe prešteti jate ali spomniti ure opazovanja. Ostali podatki nam omogočajo izris vedno bolj natančnih selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo. Torej, vsak podatek šteje!

Kako prepoznamo žerjave?

Žerjavi se selijo v velikih jatah v V formaciji. Opaziti jih je moč že od daleč, še prej pa jih slišimo, saj med letom glasno trobijo.

Prisluhnite trobljenju jate žerjavov
Vir: xeno-canto

Stanje ptic sveta

Ptice najdemo v vseh državah in v skoraj vseh življenjskih okoljih. Med ljudmi so zelo priljubljene in jih je relativno enostavno zaznati, določiti in prešteti. Prav zaradi tega so najbolj poznana in raziskana živalska skupina na svetu. Njihove populacije se izrazito odzivajo na spremembe v okolju, zaradi tega pa so odlični ekološki indikatorji. S primerjavo in analizo podatkov o pticah tako ne dobimo vpogled le v stanje populacije ptic, temveč dobimo tudi neprecenljiv vpogled v stanje narave kot celote. Pravzaprav nam ptice omogočajo, da »izmerimo utrip planeta«.

Stanje ptic na svetu in nevarnosti, ki jim pretijo, je BirdLife začel dokumentirati pred natanko stotimi leti. Najnovejše raziskave združujejo in objavljajo v publikaciji Stanje ptic sveta (ang. State of the World’s Birds).

Trenutna, peta izdaja publikacije Stanje ptic sveta daje vpogled v krizo biotske raznovrstnosti in predstavlja potrebne rešitve. V njej so združene in podane najnovejše znanstvene raziskave o stanju planeta, pritiskih na naravo in rešitvah, potrebnih za ohranitev vrst in njihovih habitatov.

Podatki so zelo zaskrbljujoči – skoraj polovica vseh vrst ptic je v upadu, vsaki osmi vrsti pa grozi izumrtje. Pritiski, ki te upade povzročajo, so prepoznani, veliko večino pa jih povzročajo človeška dejanja. Izzivi za ohranjanje narave se stopnjujejo, časa pa zmanjkuje. Čaka nas »kritično desetletje« za ukrepanje.

K sreči nam proučevanje ptic ne pove le, kako zaskrbljujoče je stanje, temveč tudi kaj je potrebno spremeniti, da si narava opomore. Številni uspešni primeri reševanja vrst pred izumrtjem, okrevanja populacij, obvladovanja groženj in obnavljanja ekosistemov kažejo, da naravovarstvene akcije delujejo.

Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 je najboljša in morda zadnja priložnost na svetu, da zaustavimo izgubo narave. Tokrat morajo vlade uspeti tam, kjer jim je prej spodletelo, tako da svoje obljube prevedejo v konkretna dejanja. Številne rešitve že imamo, vendar jih moramo uporabljati širše in v veliko večjem obsegu.

Od tega je odvisna naša prihodnost, kot tudi prihodnost ptic sveta.

Publikacija Stanje ptic sveta je dostopna na spletni strani BirdLife International.

JESENSKI SVET PTIC

Poletje se je prevesilo v jesen, ptice so odgnezdile in se odpravljajo na selitev proti prezimovališčem. V rubriki Ptice naših krajev si lahko ogledate najbolj zanimiva in redka opazovanja ptic v zadnjem času pri nas. V poljudnem članku pišemo o selitvah belih štorkelj in izzivih, s katerimi se soočajo na selitveni poti. V rubriki Iz ornitoloških raziskav pa o tem kaj nam lahko selitvena strategija pove o odpornosti ptic na spremembe v okolju.

V rubriki Varstvo ptic predstavljamo 5 zgodb kritično ogroženih ptic, v rubriki Narava Slovenije si preberite o kačjih pastirjih – pisanih letečih akrobatih in vplivu podnebnih sprememb nanje, ki ga že opažamo v Sloveniji.

Podali smo se na raziskovanje spregledanega koščka raja v zaledju Črnega morja. Čudovit preplet kmetijske krajine in prostranih obalnih mokrišč pokrajine Dobrudže brez dvoma navduši prav vsakega ornitologa, ki jo obišče.

V portretu ptice predstavljamo gozdnega jereba – skrivnostno gozdno ptico, ki živi tiho, skrito življenje in je gotovo najslabše poznan pripadnik karizmatičnega sorodstva koconogih kur. V rubriki Skozi objektiv pa fotografije Zorana Vidriha, ki v svoj objektiv najpogosteje ujame življenje Cerkniškega jezera ter okoliških gozdov Javornikov in Menišije.

Ponujamo vam namige za opazovanja živalstva in rastlinstva v jesenskem času. V rubriki Za najmanjše ornitologe pa poleg zgodbe o Dobri sraki tudi nekaj idej za jesensko ustvarjanje v naravi.

Preberite si o tem kakšen taksonomsko trd oreh je veliki srakoper in čemu lahko pripišemo deformacije kljuna pri pticah.

V rubriki Skrivnostna fotografija tokrat predstavljamo štiri vrste, ki že od nekdaj burijo domišljijo ornitologov in jih nemalokrat lahko med seboj na terenu tudi zamenjamo. Vabimo vas, da novo pridobljeno znanje že uporabite pri določevanju ptic na tokratnih treh skrivnostnih fotografijah.

Poleti je ob Soči potekal že 33. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, septembra smo organizirali naravovarstveni koncert za gozd, člani Sekcije Od Kolpe do Barja predstavljajo Kočevsko jezero, ki je središče delovanja sekcije že vse od začetka njenega obstoja.

V Čadražah smo priskočili na pomoč štorkljam, na Deželi pa po več desetletjih ponovno gnezdi smrdokavra.

Vabimo vas, da se udeležite že 14. Ptičarijade, ki bo letos potekala v soboto, 15. oktobra, na območju Sežanskega Krasa. Lepo vabljeni na izlete v soboto 1. in nedeljo 2. oktobra, ki bodo potekali v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic in seveda tudi na vse ostale dogodke ki sledijo v letošnji jeseni.

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Na selitvi z belimi štorkljami
  • 11: Motnje keratinizacije pri pticah
  • 12: Dobrudža – spregledani košček raja v zaledju Črnega morja
  • 16: Zgodbe kritično ogroženih ptic
  • 19: Veliki srakoper – taksonomsko trd oreh
  • 20: Kačji pastirji na krilih podnebnih sprememb
  • 23: Kočevsko jezero – stičišče sekcije Od Kolpe do Barja
  • 24: Gozdni jereb
  • 26: Kaj nam lahko selitvena strategija pove o odpornosti ptic na spremembe v okolju
  • 28: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, oktober-december
  • 34: Za najmlajše ornitologe
  • 36: Skozi objektiv: Zoran Vidrih
  • 42: Jesenska opazovanja v naravi
  • 44: Mlade ornitologe je letos povezala Soča
  • 48: Koncert je združil glasbenike in naravovarstvenike
  • 49: Gnezdenje smrdokavre na deželi
  • 50: Štorkljam na pomoč
  • 52: Novice

 
 

PDF revije Svet ptic, leto 2022, letnik 28, številka 03.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 
Lepo vabljeni k branju!

Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Ptičarijada 2022

Z velikim veseljem vas vabimo na Ptičarijado 2022, ki bo potekala v soboto, 15. oktobra 2022, na območju Sežanskega Krasa.

Tako kot v preteklih letih, bo tudi letos mogoče tekmovati v treh kategorijah:

  • številu opazovanih vrst,
  • številu fotografiranih vrst ter
  • številu opazovanih vrst na naravi prijazen način (brez uporabe motornih in ostalih štirikolesnih vozil na terenu).

Skupino morata sestavljati najmanj dva odrasla člana, navzgor pa število članov ni omejeno. Pomembno je le, da skupina na terenu ves čas deluje enotno.  

Kačar. Foto: Jure Novak

Tekmovalni del bo potekal od 05:00 do 15:00 ure. Nato bosta sledili pogostitev in razglasitev rezultatov ter družabni del ob peki kostanjev in organiziranih povezovalnih aktivnostih.

Družabni del bo letos potekal v prostorih Regijskega parka Škocjanske jame (Matavun 8, 6215 Divača), namenjen pa je vsem članom DOPPS. Na družabni del ste zelo lepo vabljeni tudi vsi, ki vas tekmovalni del ne zanima, ali pa se ga iz kakršnegakoli razloga ne morate udeležiti.


Prijave na dogodek zbiramo do 10. oktobra na naslov: aleksander.kozina@dopps.si ali na telefonsko številko 040 507 767. Ob prijavi napišite ime skupine ter imena in prehranske zahteve (vsejed/vegetarijanec/vegan/ostale posebnosti) vseh članov skupine.

Vsem prijavljenim skupinam bomo pravočasno poslali natančnejša navodila, dodatne informacije pa bodo sproti objavljene tudi na naši spletni strani in družabnih medijih.

 

Evropski dan opazovanja ptic 2022

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 1. in nedeljo, 2. oktobra 2022. V lanskem letu smo skupaj z 41 partnerji iz vse Evrope na dogodke privabili več kot 28.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 7 milijonov ptic.


Letošnji Evropski dan opazovanja ptic je prav poseben, saj skupaj z BirdLife družino obeležujemo 30. obletnico organizacije dogodkov. Prvi dogodki v sklopu Evropskega dneva opazovanja ptic so se odvili daljnega leta 1993 in organizirali smo jih tudi v Sloveniji. Vikend 9. in 10. oktobra 1993 smo skupaj z navdušenimi opazovalci ptic preživeli na štirih izletih in sicer na Zbiljsko, Šoštanjsko in Ptujsko jezero ter na Račke ribnike.


Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Tudi letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2022 (EuroBirdwatch22) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokažemo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.


Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 1. oktober:

Izlet na Račke ribnike in zadrževalnik Medvedce

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Nedelja, 2. oktober:

Ornitološki izlet ob Rudniškem jezeru na Kočevskem

Ornitološki izlet ob Muri

Izlet na Ljubljansko barje

Koncert je združil glasbenike in naravovarstvenike

V sredo, 7. septembra 2022 zvečer, smo na društvu v podporo kampanji Varuhi gozdnih specialistov prvič organizirali koncert.

Adi Smolar. Foto: Alen Ploj

Poimenovali smo ga kar »naravovarstveni koncert«, saj bomo izkupiček donacij, pridobljenih na koncertu, porabili za nakup gozda, ki ga bomo vrnili naravi. V takem gozdu ne bomo gospodarili, kar bodo še posebej cenili ogroženi gozdni specialisti.

Okoli pol sedme ure je bilo vse nared za pričetek koncerta, vendar pogled na dvorišče pred dvorano je razkril samo nekaj našega »osebja«. Kje so vsi? Bodo Gugutke in Adi igrali pred prazno dvorano? To bo polomija!

Pol ure kasneje je bilo razpoloženje popolnoma drugačno. Dvorana je bila nabito polna, ljudje so sedeli že na balkonih! Nabralo se je približno 280 poslušalcev, Gugutke in Adi Smolar pa so poskrbeli za skoraj dve uri trajajoči špil. Vzdušje je bilo enkratno!

Skupaj smo s prostovoljnimi prispevki za gozd zbrali 2168 €! Hvala Gugutkam in Adiju, ki so se odzvali ideji za koncert in pomagali pri njegovi organizaciji.

Hvala tudi Društvu Blaž Potočnikova čitalnica, ki nas je gostila v čudovitem Ljudskem domu. Seveda pa koncerta ne bi bilo brez številnih prostovoljcev DOPPS, ki so pomagali pri izvedbi dogodka.

Hvala vsem, ki ste se udeležili dogodka in prispevali k ohranitvi naših gozdov. Upamo, da ste na dogodku uživali in če je temu tako se bomo potrudili, da ta koncert ne bo le prvi, pa tudi zadnji ne!

Se niste utegnili udeležiti koncerta?

Gozdnim specialistom še zmeraj lahko pomagate! Obiščite www.gozdnispecialisti.si in spoznajte, kako jim lahko priskočite na pomoč.

 

Letni zbor članov

Vabimo vas na letni zbor članov DOPPS, ki bo v soboto, 24.9.2022, ob 11. uri v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, Sermin 50, Koper.

Organiziran bo brezplačen avtobusni prevoz. Na avtobus bo možno vstopiti v:

  • Murski Soboti (glavna avtobusna postaja) ob 7.00,
  • Mariboru (glavna avtobusna postaja zunaj, Mlinska ulica) ob 7:45,
  • Ljubljani (P+R Dolgi most) ob 9.00.

Za avtobusni prevoz je nujna potrditev rezervacij do 21. 9. 2022 na dopps@dopps.si ali 041 712 796.

Dnevni red

Delo DOPPS 2021 v sliki in besedi

11:00 – 11:10 Otvoritev & pozdrav, izvolitev zapisnikarja in overiteljev
11:10 – 12:00 Delo sekcij
12:00 – 12:30 Delo pisarne DOPPS

Tehnični, organizacijski in svečani del

12:30 – 12:45 Finančno poročilo 2021 & finančni načrt 2022
12:45 – 12:50 Poročilo Nadzornega odbora
12:50 – 13:15 Volitve temeljnih organov društva
13:15 – 14:30 Zaključek & pogostitev
14:30 – 17:00 Ogled naravnega rezervata
17:00 – Predviden odhod avtobusa