Evropski dan opazovanja ptic 2021

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 2. in nedeljo, 3. oktobra 2021. Kljub neugodnim epidemiološkim razmeram v lanskem letu smo skupaj s trideset partnerji iz vse Evrope na dogodke privabili več kot 24.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 6 milijonov ptic.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2021 (EuroBirdwatch21) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokaženo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.


Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 2. oktober:

Evropski dan opazovanja ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Evropski dan opazovanja ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune

Nedelja, 3. oktober:

Evropski dan opazovanja ptic v Murski šumi in na Muriši

Evropski dan opazovanja ptic v Mestnem parku Maribor

POMEMBNO!
Na dogodkih je obvezno spoštovanje takrat veljavnih ukrepov in priporočil NIJZ za omejitev širjenja virusa Covid-19.

Razpis za delovno mesto na DOPPS

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega biologa za projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253). Delo bo obsegalo: komunikacija z lastniki zemljišč na območjih Natura 2000, fitocenološki popisi, določanje rastlinskih vrst, ročno nabiranje in transport semen divjih semenk, delo s krtačnim strojem in ročnim sesalnikom za pobiranje semen, sodelovanje pri obnovi travnikov in terenskih poskusih kalitve shranjenih semen in semenskih mešanic, izobraževalno delo (raziskovalni tabori, naravoslovni dnevi, dnevi odprtih vrat, snemanje videoklipov, delavnice, predavanja, razstave, prispevki za medije ipd.), mreženje s tujimi projekti, iskanje in pregled literature v povezavi z nabiranjem in shranjevanjem semen divjih semenk, priprava protokolov za nabiranje in shranjevanje semen, priprava kart v programih ArcGIS ali QGIS, obdelava podatkov in priprava poročil, priprava povpraševanj za nakupe opreme in naročanje storitev, sodelovanje pri razvoju podatkovne baze za semena in spletnega portala za travnike, vnos terenskih podatkov v bazo in portal, sodelovanje pri oblikovanju kmetijskih ukrepov, čiščenje in embaliranje semen in druga dela.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije ali agronomije,
  • imeti znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • imeti vozniški izpit B kategorije,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • biti seznanjen s področjem varstva narave,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti,
  • obvezno je dobro poznavanje taksonomskega določanja rastlin in določanja rastlinskih združb (fitocenologija)
  • imeti mora izkušnje s terenskim delom,
  • zaželene so izkušnje s projektnim delom
  • zaželeno je znanje uporabe katerega od programov za geografsko analizo podatkov (npr. ArcGIS, QGIS)

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja botanike in fitocenologije.

Kraj zaposlitve: osrednja pisarna v Ljubljani in na terenu po celi Sloveniji. Po dogovoru je možno tudi delo od doma.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za določen čas trajanja projekta (do konca decembra leta 2026) s polnim delovnim časom in s 6 mesečnim poskusnim delom. Predviden začetek dela je 1. 11. 2021.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev (vključujoč navedbo morebitnih objavljenih člankov, pisnih priporočil in drugih referenc) pošljite do vključno petka, 1. oktobra 2021 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis LIFE for Seeds«, ali na elektronsko pošto vodji projekta Katarini Denac, katarina.denac@dopps.si.

Vse za sliko – napotki za etično fotografiranje ptic

Fotografiranje ptic je vse bolj priljubljen hobi. Ljudje radi preživljamo čas v naravi in ujamemo čim več utrinkov v objektiv, da si jih lahko shranimo in delimo tudi z drugimi. Pa ste se kdaj vprašali, ali s tem motite živali?

Spoštovanje ptic in njihovih habitatov mora biti na prvem mestu in pred željo po perfektni fotografiji. Pri fotografiranju ptic je zelo pomembno, da jim ne zadajate nepotrebnih motenj in jih ob tem spravljate v stres.

NAPOTKI ZA ETIČNO FOTOGRAFIRANJE PTIC

V nadaljevanju je opisanih nekaj navodil, ki jih je pri fotografiranju ptic nujno treba upoštevati.

  • Ohranjajte primerno razdaljo, ki dovoljuje, da se ptica normalno obnaša in je ne splašite.

Če vaš pristop povzroči, da ptica pobegne ali spremeni vedenje pomeni, da ste preblizu. Ne odletijo vse vrste ptic, nekatere tudi kar »zmrznejo« na mestu. Bodite pozorni na morebitne spremembe v vedenju, ki kažejo na to, da so ptice pod stresom in če opazite da so, se umaknite in opustite svojo »mislijo«.

Če se ptice osredotočajo na vas, obstaja možnost da ne opazijo plenilca ali druge potencialne nevarnosti.

  • NIKOLI ne plašite ptic z namenom da vzletijo in jih tako lahko ujamete v objektiv med letom.

To moti naravne procese kot so počivanje, prehranjevanje, plenjenje in povzroči, da ptice nepotrebno porabijo energijo.

  • NE uporabljajte bliskavice!

Če uporabite bliskavico pri slikanju nočnih ptic kot so sove, bo to začasno omejilo njihovo zmožnost plenjenja in izogibanja oviram.

  • NE sporočajte lokacije gnezda in se ne zadržujte v njegovi okolici!

Ptice so zelo občutljive na motne znotraj svojega habitata. Nepotrebno približevanje njim ali njihovim gnezdiščem lahko ima za posledico opustitev zaroda ali opustitev gnezdenja na tej lokaciji v naslednjih letih, saj je ne bodo počutile varne.

Če odkrijemo gnezdo in se okoli njega zadržujemo, lahko izdamo lokacijo plenilcem, kot so vrane in krokarji, ki si hitro zapomnijo lokacijo gnezda in ga nato izplenijo.

  • NE uporabljajte drona!

Za slikanje in snemanje ptic ne uporabljajte drona, še posebej ne v bližini njihovih gnezd. Res je, da se raziskovalci včasih morajo posluževati te metode, vendar to samo v primeru, da druge možnosti ni.

Droni so generalno zelo moteči za ptice! Uporaba dronov je v Sloveniji prepovedana na območju Triglavskega narodnega parka. Prepovedani so tudi v nekaterih naravnih parkih in rezervatih v tujini.

  • Spoštujte ptice in njihov habitat!

Pomembno je, da pazite na celoten habitat. Bodite spoštljivi do svoje okolice in ne uničujte vegetacije ali motite drugih živali.

Številne vrste ptic so zelo občutljive na prisotnost človeka, denimo divji petelin.  Za njegovo ohranjanje je izjemnega pomena, da se izogibamo njegovega habitata, še posebej v zimskem času in sezoni paritve ter gnezdenja, saj jim naša prisotnost povzroča močan stres in negativno vpliva na njihov gnezditveni uspeh.

KAKO FOTOGRAFIRAMO PTICAM PRIJAZNO?

  • Ptice fotografirajte iz zasede tako, da vas ne morejo opaziti.

Ptice lahko fotografirate iz temu namenjenih opazovalnic, kot so v naravnih rezervatih Ormoške lagune, Škocjanski zatok in Iški morost. Tako vas ptice ne opazijo in jih ne motite pri njihovih »opravkih«.

Opazovalnice v Ormoških lagunah (levo), Škocjanskem zatoku (na sredini) in Iškem morostu (desno). Foto: Eva Horvat, Radio Koper in Barbara Vidmar

Podobno in pticam prijazno je tudi fotografiranje iz podobnih konstrukcij, ki omogočajo enak efekt kot opazovalnica, denimo zaprt balkon ali skozi manjše okno v vrtni uti. Na terenu lahko nemoteče fotografirate ptico tudi iz avtomobila.

  • Fotografiranje ptic na krmilnici

Če želimo fotografirati in opazovati ptice na krmilnici, namestimo krmilnico tako, da jo bomo videli skozi okno, od koder lahko na daleč opazujemo ptice. Pazimo, da se premikamo brez sunkovitih gibov, da ptic ne preplašimo.

NASVETI IZKUŠENIH FOTOGRAFOV

Alen Ploj, varstveni ornitolog:

Alen v zasedi.

“Moja glavna napaka v mojih začetnih dnevih fotografiranja ptic je bila ta, da sem se hotel vedno jaz približati ptici. V veliki večini primerov je bilo to seveda neuspešno, saj so ptice ob najmanjši slutnji, da se jim približujem odletele.

S časom sem prišel do spoznanja, da je najuspešnejši fotolov tisti, pri katerem se ptica približa fotografu in ne obratno. Tudi zadovoljstvo je veliko večje, če vidiš, da se ptica ne boji in se sproščeno obnaša nekaj metrov pred fotografskim objektivom. To seveda ni vedno lahko doseči, ampak je rezultat toliko boljši.

Kako prepričati ptico, da se približa nekomu, ki zanjo predstavlja potencialno nevarnost? Z maskiranjem.

Obstaja veliko različnih pripomočkov, s pomočjo katerih se fotograf zlahka zlije z okolico. Od maskirnih mrež, šotorov, do naravnih struktur iz vej in kamenja. Bolj je naravno, manj bo vpadljivo tudi za ptice. Tehnike maskiranja in približevanja pticam se razlikujejo od vrste do vrste, prav tako je zelo odvisno tudi od habitata v katerem fotografiramo.

Pri tehniki maskiranja je pomembno, da preden določimo mesto, kjer bomo čakali, dobro opazujemo kje se ptice največ zadržujejo. Takšno opazovanje je najbolje narediti en dan prej, da imamo čisto sveže informacije, kje se ptice zadržujejo. Pri nekaterih vrstah je potrebno več časa, pri nekaterih manj. Pomembno je tudi, da se maskiramo in postavljamo skrivališča ko ptice tega ne vidijo – torej ko niso prisotne ali po mraku. V skrivališče se gre ponavadi po temi, ko ptice še spijo, da nas ne vidijo. Potem nam preostane samo čakanje. Velikokrat se zgodi, da se fotograf vstaja ob nečloveških urah, v skrivališču preleži ogromno ur, na koncu pa se vrne domov s prazno spominsko kartico.

Še en izmed faktorjev, za katere menim, da so pri naravoslovni fotografiji zelo pomembni, je perspektiva fotografiranja. Meni osebno je najljubša čim nižja, torej »ground level«. Velikokrat se zgodi, da se tak kot zelo težko dobi, saj je potrebno ležati in imeti fotoaparat čisto pri tleh. V ležeči pozi in neprestani pripravljenosti nekaj ur, zna biti fotografiranje kar mučno (za hrbet in vrat), vendar je rezultat toliko boljši.”

Primeri fotografij, ki so narejene v t.i. »ground levelu«:

Kostanjevka (levo) in beločeli deževnik (desno). Foto: Alen Ploj

Kot naravoslovni fotograf pa je potrebno v prvi vrsti imeti občutek za ptice in njihovo obnašanje. Če veliko opazuješ in fotografiraš ptice potem točno veš, kdaj je ptica vznemirjena in kdaj je boljše prenehati s fotografiranjem in motenjem.”

Napotke za etično fotografiranje ptic najdete tudi na spletni strani Audubon.

 

Razpis za delovno mesto Urednika revije Svet ptic

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto Urednika revije Svet ptic. Delo obsega naloge v okviru procesa priprave in izdaje društvene revije Svet ptic. Podrobno obsega pripravo letnega poslovnega in vsebinskega načrta revije, sklicevanje in vodenje sej Uredniškega odbora, izdajo 4 številk letno v sprejetih rokih, vodenje komunikacije z avtorji in spodbujanje nastanka prispevkov, urejanje besedil in fotografij, pisanje, prevajanje in urejanje prispevkov, urejanje baze podatkov in spletne strani revije idr. Vse v skladu s Pravilnikom o izdajanju društvene revije Svet ptic in s Programsko zasnovo revije Svet ptic.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave, agronomije ali drugega sorodnega področja,
  • imeti izkušnje z uredniškim delom in pisanjem poljudnih in strokovnih člankov z naštetih področij,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti,
  • biti dobro seznanjen s področjem varstva narave pri nas in po svetu,
  • dobro poznati ptice,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel), zaželeno tudi Adobe (InDesign, Photoshop),
  • imeti znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • imeti mora izkušnje s projektnim delom,
  • imeti vozniški izpit B kategorije.

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja ornitologije, varstva narave in uredništva, štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega in prostovoljnega dela, posebej v okviru DOPPS.

Kraj zaposlitve: Osrednja pisarna DOPPS v Ljubljani, Tržaška cesta 2, v skladu z možnostmi lahko delo doma, priložnostno na območjih naravnih rezervatov v upravljanju DOPPS, na terenu in drugih projektnih območjih.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom s šestmesečnim poskusnim delom. Predviden začetek dela je 1. 11. 2021.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom, opisom izpolnjevanja pogojev in osebno vizijo revije (na največ eni A4 strani) pošljite do vključno petka 24. 9. 2021 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis za Urednika Sveta ptic«, ali elektronsko direktorju DOPPS: damijan.denac@dopps.si

Prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Včeraj, 15. septembra 2021, je Mednarodni koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB-ICC) na zasedanju v nigerijski Abuji, območje Mure, Drave in Donave (TBR MDD) razglasil za prvo 5-državno biosferno območje na svetu. To območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, je s tem uradno postalo največje rečno biosferno območje v Evropi.

Deklaracija. Vir: Acrocephalus, letnik 17, str. 78–79

Pobuda za vzpostavitev čezmejnega biosfernega območja sega v leto 1992. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic je bilo skupaj z EURONATUR prvo, ki je dalo pobudo za takratni biosferni rezervat Drava-Mura.

V letu 1996 smo v Radencih organizirali mednarodni kongres, kjer so predstavniki vladnih in nevladnih organizacij iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske, kot tudi predstavniki mednarodnih ustanov IUCN in UNESCO potrdili zamisel o ustanovitvi omrežja zaščitenih območij v obliki biosfernega rezervata v skladu z UNESCO-vim programom Človek in biosfera.

Program Človek in biosfera

Unescov program Človek in biosfera letos praznuje 50 let delovanja. Trenutno je v več kot 129 državah 714 biosfernih območij od tega jih je 21 čezmejnih. Biosferno območje Mura-Drava-Donava bo tudi prvo na svetu, ki ga bo skupaj upravljalo 5 držav. Na zasedanju v Nigeriji so za uvrstitev na seznam obravnavali 20  novih biosfernih območij.

Prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Območje TBR MDD je med največjimi ohranjenimi aluvialnimi kompleksi v Evropi, ki se razteza vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, Madžarski, Srbiji in na Hrvaškem. Območje obsega več kot 700 kilometrov prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino Evrope in sveta. Čezmejno biosferno območje je bogato z redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, rečne struge z naravnimi strmimi peščenimi in gramoznimi brežinami, stranski rečni rokavi in mrtvice ter zaledja s tradicionalno kulturno krajino.

V njih živi največja populacija orlov belorepcev v Evropi, tam so gnezdišča številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male čigre in črne štorklje, prav tako so tam bivališča bobrov in vider ter številnih v evropskem merilu redkih rib, kot je jeseter. Ta pokrajina je naša skupna priložnost za nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja, ki bo skladen tudi z načeli ohranjanja narave in kulturne dediščine ter bo temeljil na aktivnem sodelovanju lokalnega prebivalstva.

Orel belorepec (levo), breguljka (na sredini). Foto: Alen Ploj; Črna štorklja (desno). Foto: Domen Stanič

Življenje skoraj milijona ljudi kot tudi obstoj številnih vrst sta vezana na ohranjenost Mure, Drave in Donave. V času izrazitih okoljskih sprememb, kot so podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti, je to ohranjeno območje ključnega pomena pri varstvu pred poplavami in blaženju posledic podnebnih sprememb, za zagotavljanje pitne vode in rodovitne zemlje, vse bolj pa je prepoznano tudi kot območje rekreacije in oddiha ter gonilna sila trajnostnega razvoja.

Reka Mura. Foto: Luka Božič

Ključni del tega 5-državnega biosfernega območja je v Sloveniji je biosferno območje reke Mure. Območje obsega največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisočletno prisotnostjo človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina. Zanjo je značilno prepletanje rečnih in obrečnih habitatov s kompleksi poplavnih gozdov ter značilne kmetijske kulturne krajine v zaledju, ki jo ponekod še tvorijo kompleksi mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic. Območje predstavlja eno biotsko najbogatejših območij v Sloveniji  z velikim številom redkih, nacionalno in mednarodno ogroženih habitatnih tipov in prostoživečih rastlinskih ter živalskih vrst. Ohranjeni so posebni tipi zgodovinske kulturne krajine, kot so mokrotni travniki na območju Velike Polane ter na območju med Radenci in Veržejem. Ta območja ob pomembnih naravnih znamenitostih in biotski raznovrstnosti predstavljajo tudi izjemno kulturno dediščino. Tisočletna prisotnost človeka je razlog za veliko število avtohtonih pasem domačih živali in sort gojenih kulturnih rastlin, ki prav tako prispevajo k biotski raznovrstnosti območja.

Pri vzpostaviti tega območja so aktivno prispevale vse obmurske občine v Sloveniji od Šentilja do Lendave, strokovne ustanove in nevladne organizacije. Slovenija je tudi aktivno prispevala pri pripravi nominacije TBR MDD. Na strokovnem srečanju koordinacijskega odbora v Veliki Polani januarja 2019 je bila ključnega pomena udeležba dr. Miguela Clüsener-Godta (UNESCO MAB), ki je spodbudil države k nadaljevanju dela in poudaril pomen 5-državnega biosfernega območja za celotno regijo kot tudi v svetovni mreži biosfernih območij.

Mednarodni status in aktivno sodelovanje v okviru mreže biosfernih območij daje nove priložnosti za razvoj in promocijo regije, vendar tudi obvezo, skupnega upravljanja, ohranjanja in razvoja v dobrobit lokalnega prebivalstva in z lokalnimi deležniki, ki aktivno skrbijo, upravljajo in ohranjajo bogato biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino za doseganje zastavljenih ciljev novoustanovljenega 5-državnega biosfernega območja MDD.

Ptičarijada 2021

Z velikim veseljem napovedujemo Ptičarijado 2021, ki bo letos potekala na Gorenjskem, in sicer v soboto, 9. oktobra 2021.

Tako kot vsa leta doslej bo tekmovalni del potekal v dopoldanskem času. Skupine se bodo pomerile v dveh disciplinah: številu opazovanih in številu fotografiranih vrst. Skupino morata sestavljati vsaj dva člana nad 12 let starosti. Število članov skupine navzgor ni omejeno, vendar morajo na terenu delovati kot enotna skupina.

Družabno srečanje po tekmovanju bo potekalo v popoldanskem času in je namenjeno vsem članom DOPPS.

Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da se najkasneje do torka, 5. 10. 2021, prijavite na naslov dopps@dopps.si ali po telefonu 031 439 051.

Ob prijavi sporočite ime tekmovalne skupine ter imena in starost posameznih članov skupine. Vsem tistim, ki se boste prijavili v tekmovalni del, bomo pravočasno poslali natančna navodila.

Tekmovanje ni pogoj za srečanje, zato pridite, veseli vas bomo!

Veselimo se snidenja z vami!

Vabilo na Ptičarijado 2021 (pdf)

Območje Ptičarijade 2021 (pdf)

Beline dogodivščine v letu 2021

Bela je mlada štorklja iz gnezda v Mateni na Ljubljanskem barju, ki smo jo, skupaj z bratom Srečkom, sredi julija 2019 opremili z GPS sledilnimi napravami. Slovenijo je zapustila v drugi polovici avgusta 2019 in se po vzhodnoevropski selitveni poti odpravila v Afriko.

Kje vse je bila letos?

Bela je božične praznike in novo leto preživela na jugozahodu Sudana, na območju Južnega Darfurja, v okolici mesta Nyala. Na tem območju je ostala tri mesece. V sredini marca se je odpravila proti severu, se dober teden zadrževala na območju Severnega Darfura in Severnega Kordofana, in se nato odpravila proti Belemu Nilu. 28. marca je prispela do mesta Ad Douiem v Sudanu, na zahodnem bregu Belega Nila. Naslednji dan je nadaljevala pot ob Nilu navzgor in se odpravila v Egipt.

Prvomajske počitnice je preživela na poljih v južnem Egiptu vzhodno od jezer Toshka, ki jih napaja voda iz jezera Nasser. Odpravila se je še na krajše počitnice v Hurgado, kjer si je ogledala puščavo, dva dneva pa je preživela tudi na obali Rdečega morja. Nato se je v sredini maja odpravila nazaj v bližino Nila, kjer se je zadrževala na poljih zahodno od Nila vse do sredine junija, ko se je odpravila v severni Egipt. V preletu si je 14. junija ogledala obrobje mesta Kairo. Nekaj dni se je potepala po delti Nila in se nato ustalila v bližini mesta As Salihiyah al Jadidah, 91 km severovzhodno od mesta Kairo, kjer je tudi danes. V začetku avgusta se je odpravila na dvodnevni izlet do Port Said-a, drugače pa je skoraj celo poletje na istem območju.

Kje se prehranjuje?

V zadnjih letih opažamo, da se štorklje vse pogosteje prehranjujejo na smetiščih. V nekaterih Evropskih državah, denimo na Poljskem, so tudi opazili, da so štorklje začele gnezditi v bližini odprtih smetišč in jim ta predstavljajo glavni vir hrane. Mnoge štorklje so, med drugim na račun smetišč, začele opuščati selitev v Afriko in ostajajo med zimo v Evropi ali so skrajšale svoje selitvene poti in prezimujejo v bližini odprtih smetišč v Maroku in Egiptu.

Bela se je ustalila v bližini mesta As Salihiyah al Jadidah.

Smetišča štorkljam predstavljajo lahko dostopno hrano skozi celo leto. So oportunisti, plenijo v glavnem deževnike, žuželke, dvoživke, ribe in majhne sesalce.

Na smetiščih med iskanjem hrane zraven pojedo marsikaj neužitnega! Ne samo »užitnih« odpadkov, ampak tudi plastiko. Opazili so že tudi, da je štorklja pojedla del računalnika.

V Evropi se bodo, ob upoštevanju Direktive o odpadkih, vsa odprta smetišča zaprla. V Afriki pa je ravnanje z odpadki še vedno slabo kontrolirano in se več kot 90 % vseh odpadkov odlaga nekontrolirano.

Tudi Bela se ni uspela izogniti skušnjavi smetišč. V Egiptu se je ustalila v bližini odprtega smetišča, kjer se tudi prehranjuje. Na srečo svojo dieto dopolnjuje tudi s plenom ujetim na bližnjih poljih. Vsak dan opravi zelo podobno pot, od smetišča do polj in obratno.

Prilagoditev na alternativne vire hrane omogoča boljše preživetje štorkelj, vendar bo dolgoročno hranjenje na smetiščih zagotovo imelo negativne posledice.

Poleg povečanja smrtnosti zaradi zaužitja plastike in drugih potencialno nevarnih materialov na smetiščih ali zapleta v te, kot se je zgodilo tudi Belinemu bratu Srečku, bo spremenjeno ravnanje z odpadki – zaprtje odprtih smetišč, zagotovo imelo velik vpliv na številčnost ptic, katerih populacije so se v zadnjih letih povečale zaradi prilagoditve na hranjenje na smetiščih, tudi belih štorkelj.

Se bo Bela vrnila že naslednje leto?

Večina mladih belih štorkelj ostaja na prezimovališčih v Afriki in se vrnejo na gnezditveno območje po 3-7 letih, ko spolno dozorijo. Teoretično obstaja možnost, da se Bela vrne v Evropo že naslednje leto!

 

Spremljaj Belo na interaktivnem zemljevidu!

V boju za preživetje

V Evropi je populacija divje grlice Streptopelia turtur od leta 1980 doživela strm upad. Upada tudi globalno, zato je od leta 2015 uvrščena med ranljive vrste. Vzrokov za upad je več, med njimi tudi uničevanje gnezditvenega habitata zaradi intenziviranja kmetijstva (izsekovanje grmišč in mejic) in pomankanje hrane zaradi splošno razširjene uporabe herbicidov. Med golobi je divja grlica edina trans-saharska selivka, zato so zanjo pomembne tudi razmere na prezimovališčih in selitvi, kjer ima zelo močen negativni vpliv lov.

V zadnjih 15-ih letih se je populacija divje grlice v Evropi zmanjšala za 30 %. Glavni razlogi za upad populacije so degradacija in izguba habitatov zaradi intenziviranja kmetijstva ter zakonit kot tudi nezakonit lov.

V letu 2018 je Evropska komisija razvila mednarodni akcijski načrt varovanja divje grlice.
Glavni prioriteti sta:
– upravljanje habitatov vrste na način, ki bo omogočil gnezdenje čim več parom divjih grlic in
– povečanje možnosti njihovega preživetja.

Divja grlica. (vir: BirdLife Europe)

Nujna je omejitev lova divjih grlic!

Lov na divje grlice je treba prepovedati vsaj za štiri leta, da si populacija opomore. Lov je bil dovoljen v desetih evropskih državah: Avstriji, Bolgariji, Cipru, Franciji, Grčiji, Italiji, Malti, Portugalskem, Romuniji in Španiji. Lovili so jih tudi Bosni in Hercegovini, Črni gori, severni Makedoniji, Srbiji, Turčiji in Ukrajini.

Selitvene poti divje grlice: zahodna, centralna in vzhodna selitvena pot. (vir: International Single Species Action Plan for the Conservation of the European Turtle-dove Streptopelia turtur (2018 to 2028))

Vzdolž zahodne selitvene poti je lovni pritisk na vrsto visok, zato je edino smiselno, da se lov na divje grlice začasno prepreči. Francija, Portugalska in Španija so se že odzvale in prepovedale lov na divjo grlico v lovni sezoni 2021–2022.

Vzdolž centralno-vzhodne selitvene poti se, zaradi pomankanja podatkov, le predvideva, da je lovni pritisk visok, zato so predlagali zmanjšanje ulova za 50 %. Večina držav je sledila priporočilom.

Dobremu vzoru Francije, Portugalske in Španije so sledili tudi v Izraelu in prepovedali lov na divjo grlico za tri leta.

Stop krivolov!

Poleg zakonitega je treba omejiti tudi nezakonit lov. V Evropi je največ krivolova na Jonskih otokih v Grčiji, kjer vsako pomlad nezakonito ubijejo veliko število selečih divjih grlic.

Kiki in Riki že na Bližnjem vzhodu

V mesecu juliju smo dve mladi štorklji iz Zbur na Dolenjskem opremili z GPS sledilnimi napravami. Facebook sledilci podjetja Elektro Ljubljana, ki je podprla raziskavo, so ju poimenovali Kiki in Riki. Po mesecu dni sta mladi štorklji že poleteli in se odpravili na svoje prvo potovanje proti Afriki!

Kiki in Riki na gnezdu v Zburah. Foto: Jani Vidmar

Naši mladi štorklji sta vse do 12. avgusta raziskovali okolico gnezda v Zburah, nato pa sta zapustili svoj dom in se odpravili proti jugu, kjer sta se naslednje tri dni prehranjevali v okolici Družinske vasi, vzhodno od Šentjerneja. 15. avgusta sta zajadrali na ugodnem vetru in v enem dnevu priletela na deponijo odpadkov blizu Kutine na Hrvaškem, oddaljeni 130 kilometrov. Zjutraj naslednjega dne sta nadaljevali do Slavonskega broda, že nasledni dan pa vse do mesta Vidin na bulgarsko-romunski meji. Selitev je potekala resnično hitro, saj sta naslednji dan, 19. avgusta, prenočili v mestu Corlu v evropskem delu Turčije. Treutno sta že v južni Turčiji, v bližini meje s Sirijo.

Posebno zanimivo je dejstvo, da sta mladi štorklji vso pot opravili skupaj. Glede na dosedanjo hitrost selitve upamo, da bosta štorklji hitro prečkali Bližnji vzhod in se napotili v Afriko. Na tem mestu moramo še posebaj držati pesti, saj ju v prihodnjih dneh čaka verjetno najnevarnejši del poti, prečkanje Sirije in Libanona, kjer so tudi štorklje pogoste tarče neusmiljenih krivolovcev.


Priprave na selitev. Foto: Jani Vidmar

S satelitskim spremljanjem štorkelj želimo raziskati, kam se selijo naše bele štorklje, hkrati pa poskušamo ugotoviti njihovo preživetje in raziskati vzroke za njihov pogin. Leta 2019 smo z oddajniki opremili Srečka in Belo. Srečko je v septembru poginil v Tuniziji, potem ko se je zapletel v plastično vrečko. Bela se trenutno nahaja v Egiptu, kjer je po več kot 34.000 prepotovnih kilometrih preživela celo letošnje poletje. V letu 2020 smo na selitvi spremljali Lolo, Ota in Čarlija. Lolo je v bližini Istanbula zbil avtomobil, Čarlija pa je v Sudanu ustrelil pastir. Usoda Ota je neznana, zadnji stik z njim smo dobili iz Čada, oktobra 2020. Izsledki satelitskih spremljanj bodo vključeni v raziskavo uporabe telemetrijskih podatkov za oceno smrtnosti ptic na afriško-evrazijski selitveni poti, ki jo koordinira BirdLife International in podpira švicarska fundacija MAVA.

Upamo, da Kiki in Riki varno prečkata Bližnji vzhod in se v Afriki pridružita Beli.