Naravni rezervat Ormoške lagune med finalisti za evropsko nagrado Natura 2000

Z obnovo habitatov in razglasitvijo Ormoških lagun kot naravnega rezervata smo deležni mednarodnega priznanja – projekt obnove se je uvrstil med finaliste letošnjih Natura 2000 nagrad (Natura 2000 Award).

Tovarna sladkorja Ormož (TSO) je pričela z obratovanjem leta 1979. Odpadne vode, bogate s hranili, ki so se zbirale v bližnjih bazenih, so prav kmalu pritegnile številne vodne ptice, saj so slednji zanje pomenili optimalno prehranjevališče. V 90-ih letih sta DOPPS in TSO, katere večinski lastnik je bil nizozemski Cosun, v bazenih Ormoških lagun s skupnimi močmi opravila nekaj naravovarstvenih akcij, med katerimi velja še posebej omeniti ureditev gnezdišča za navadno čigro in rečnega galeba – postavitev prvih gnezditvenih splavov.

V letu 2006 je bila tovarna zaradi reforme EU prisiljena zapreti svoja vrata. Kljub temu pa njeno vodstvo ni zaprlo vrat varstvu narave in najpomembnejšim prebivalcem Ormoških lagun – pticam. V letu 2010 so se odločili, da območje bazenov (60 ha) podarijo DOPPS-u, mi pa smo se zavezali, da bomo vzpostavili naravni rezervat in poskrbeli za varstvo ptic v prihodnje. Na društvu smo uspešno pridobili LIFE-sredstva, s katerimi smo obnovili habitate, uredili nov dotok vode in začeli z uresničevanjem naravovarstvenega upravljanja območja.

»Nekaj ornitologov nas je z Ormoškimi lagunami dobesedno zraslo in smo se dobro zavedali, kaj pomenijo za ptice, njihovo selitev in Slovenijo. Ko jim je grozil propad, smo vložili vse napore in postavili na kocko marsikaj, da bi jih rešili. Vem, da so to našo odločenost in iskrene namene prepoznali lastniki in tako so naše sanje lahko postale resničnost. Pot do rezervata pa je bila še dolga in vse prej kot lahka,« je povedal direktor DOPPS in vodja projekta renaturacije lagun Damijan Denac.

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune boste danes med sestoji trsta, rogoza in drugih ciljnih habitatov lahko opazovali gnezdeče kostanjevke, na selitvi pa ponovno jate močvirskih martincev. Območje je sestavni del Nature 2000 – območja »Drava« in je postalo eno najpomembnejših gnezdišč in selitvenih postajališč za vodne ptice v Sloveniji. Paša z vodnimi bivoli je hkrati ustvarila enega največjih kompleksov ekstenzivnih pašnikov v spodnji Podravski regiji.

Nagrada Natura 2000

Evropska komisija je v letošnjem letu projektu obnove habitatov v Naravnem rezervatu Ormoške lagune podelila posebno priznanje. Projekt je uvrstila med finaliste letošnjih nagrad Natura 2000 (Natura 2000 Award). Ob bok nam je v kategoriji »Varstvo narave« postavila še sedem projektov iz celotne Evrope, o najboljšem projektu pa boste odločali VI!

»S tem projektom smo pokazali alternativo preživelim konceptom. Ohranili smo naravo in jo namenili v izobraževalne namene. Ustvarili smo delovna mesta in pomagali k prepoznavnosti občine, regije in države. Vse to je javni interes. In pri vsem tem smo plačali socialnih transferjev in davkov več, kot je vložila v projekt RS. Torej smo poleg vsega še malo napolnili proračun. Naj bo vaš glas za ta projekt tudi sporočilo, da problemov sveta danes – klimatska kriza, biodiverzitetna kriza, »nove bolezni« itd. – ne moremo reševati z enakimi načini, ki so probleme povzročili – z neskončnim izkoriščanjem narave,« še dodaja Denac.

Kliknite na spodnjo fotografijo in oddajte svoj glas za Naravni rezervat Ormoške lagune in njegove prebivalce.

Mednarodni vranjekovi dnevi

Sredozemski vranjeki (Phalacrocorax aristotelis desmarestii). Foto: Simon Kovačič

Sredozemski vranjeki (Phalacrocorax aristotelis desmarestii). Foto: Simon Kovačič


Med 15. in 22. julijem bomo vzdolž celotnega Jadranskega morja preštevali sredozemske vranjeke (Phalacrocorax aristotelis desmarestii).

V izbranem dnevu bo potekal sinhroni monitoring vseh skupinskih prenočišč ob italijanski, slovenski in hrvaški obali. V Sloveniji bomo vranjeke šteli na tradicionalnih skupinskih prenočiščih v Piranskem in Strunjanskem zalivu ter Zalivu sv. Jerneja. Štetje bo organizirano od jutra do večera, saj nas zanima tudi dnevna dinamika številčnosti vranjekov na prenočiščih.

Vabimo prostovoljce, da se pridružite popisu! Točen dan štetja bomo zainteresiranim sporočili naknadno.

Slovenske ljubitelje ptic, ki boste v tem tednu letovali na hrvaški obali, k sodelovanju vabijo hrvaški kolegi. Poleg večernega štetja na skupinskih prenočiščih je možno tudi štetje med njihovim prehranjevanjem, dnevnim počitkom in podobno.

Zainteresirani za štetje na slovenski obali se prijavite Urši Koce (ursa.koce@dopps.si).
Za štetje na Hrvaškem se prijavite Jeleni Kralj (jkralj@hazu.hr).

Mednarodne vranjekove dneve koordinira italijansko morsko zavarovano območje Miramare (Area Protetta Marina di Miramare).

Načrt za reševanje planeta

Evropska komisija je dne 20. 5. 2020 objavila Biodiverzitetno strategijo in strategijo za kmetijstvo, slikovito imenovano “Od kmetije do vilice”. Tadva dokumenta bosta pomembno vplivala na oblikovanje naravovarstvene in kmetijske politike EU. Z istočasno objavo obeh dokumentov želi Evropska komisija presekati z uničujočimi kmetijskimi praksami. Strategiji vsebujeta pomembne lekcije, ki se jih je Evropska unija naučila iz pandemije COVID-19: zdrav planet je predpogoj za zdravo človeštvo, politične odločitve morajo temeljiti na znanstvenih podlagah in s krizo se je treba spopasti, preden postane neobvladljiva.

Evropska komisija je v obe strategiji zapisala nekaj radikalnih novosti in začrtala cilje, ki bi dejansko lahko izboljšali stanje narave v Evropi:

  • povečati površino zavarovanih območij na kopnem in morju na 30%. Tretjina the območij bo strogo zavarovanih – na njih ne bodo dovoljene nobene človeške aktivnosti.
  • zmanjšati porabo pesticidov za 50% tako v smislu količine kot strupenosti
  • obnoviti 10% kmetijske krajine, da bo vsebovala naravovarstveno pomembne elemente, kot so mejice in cvetni pasovi, s čimer se bo izboljšala tudi trajnost kmetovanja
  • vpeljati obvezujoče cilje EU za obnovo narave v ključnih ekosistemih, kot so šotišča, mokrišča, gozdovi in morje, saj so ti ekosistemi bistvenega pomena za biodiverziteto ter blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe
  • zmanjšati obseg kurjenja biomase, kot so drevesa, za namen pridobivanja energije

S takšnima strategijama bi EU lahko dejansko postala vodilna na svetu v boju proti klimatski in biodiverzitetni krizi. Da pa bi direktivi dosegli svoj namen, ju mora podpreti in izvajati vseh 27 članic EU.

Ob objavi obeh strategij je organizacija BirdLife Internationational, katere polnopravni član je tudi DOPPS, izdala sporočilo za javnost, ki ga lahko preberete TUKAJ.

Besedilo obeh strategij je dostopno na spletni strani Evropske komisije.

Amandmaji k Predlogu zakona o spremembah ZON so neustavni

Po tem, ko je novi proti-koronski zakon praktično izbrisal nevladne organizacije in obrambo okolja iz gradbenih postopkov, se zdaj kot virus širi na vso ostalo zakonodajo. Sedaj z isto nemogočo zaostritvijo pogojev grozi v Zakonu o ohranjanju narave (ZON), ki bo v parlamentu obravnavan v torek.

Priča smo več korakom, s katerimi se zmanjšuje možnost vključevanja javnosti v postopke, tako na primer na področju statusa delovanja v javnem interesu, ki ga po novih kriterijih, ki so popolnoma nelogični, izgublja tudi DOPPS. Delujemo že 40 let, imamo več kot 1000 članov, upravljamo tri naravne rezervate in imamo 30 zaposlenih, po kriterijih, ki so zdaj veljavni, pa ne delujemo v javnem interesu, pa čeprav delamo za ekosistemske koristi, ki so javne.

Uredba o presoji vplivov na okolje je naslednji korak v prizadevanju, da se olajšajo postopki investitorjem in izloči civilne glas družbe. Žalostno je, da del javnosti ta glas razume kot oviro razvoju, ker ga nekateri odločevalci tako predstavljajo. V resnici pa gre za varovalko, ki opozarja na sporne in nezakonite posle. Obstajajo tudi anomalije, ampak zaradi tega se ne sme onemogočiti vseh. Amandmaji znižujejo kriterije za mnoge posege in ne predvidevajo presoje za posege, ki lahko imajo vpliv na naravo in ljudi. Razvoj se vedno interpretira kot gospodarski razvoj, ampak nemajhen del razvoja je turizem, ki je naš osrednji gospodarski sektor, in večina turistov pride Slovenijo zaradi narave. Od trajnostnega trženja storitev Nature 2000 živita Evropi več kot dva milijona ljudi.

Amandma je neustaven, zato ga mora državni zbor zavrniti! Na DOPPS-u smo se sicer pripravljeni pogovarjati o podrobnejši določitvi kriterijev za podelitev statusa, ki omogoča sodelovanje v naravovarstvenih, okoljskih in prostorskih postopkih, vendar morajo biti v postopek (tako kot tudi ob presojah vplivov na okolje) vključene tudi nevladne organizacije. Sprejemanje enostranskih odločitev je zelo nevarno in maje stebre demokratične družbe.

Na predlagan amandma so se odzvale tudi številne druge nevladne organizacije. Za več informacij o aktualnem dogajanju vam v branje predlagamo novice na spletni strani Balkan Rivers Defence.

Poziv vladi k umiku oz. preoblikovanju določenih členov novega ZIUZEOP-A (»protikorona zakon«)

V prihodnjem tednu bo od 28. 4. do 30. 4. v parlamentu RS po nujnem postopku obravnavan Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), tako imenovani »protikorona zakon«.

Čeprav nas Vlada na začetku prepričuje, da »Predlog zakona nima posledic na okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki«, je resnica daleč od zapisanega. V predlagani noveli zakona so s stališča varstva in ohranjanja okolja in narave sporni členi 100.b do 100.h, ki se v ZIUZEOP-A dodajajo na novo. Teh členov ni mogoče modificirati enega po enega, ker so med seboj povezani z enakim ciljem, odstraniti vse ovire investitorjem. Zato jih je treba črtati v celoti. Predlagani členi ne bodo doprinesli ničesar k boju proti epidemiji COVID-19, gre izključno za pritisk na okoljsko zakonodajo z namenom omogočanja gradnje objektov in prevlade javnega interesa brez upoštevanja stroke, nevladnih organizacij in javnosti. Žalostno je, da Vlada izkorišča epidemijo za zmanjševanje svoboščin s področja varstva narave, ki so vendar eden temeljev družbe in še posebejpomembne za prepoznavnost in perspektivo naše republike.

Biologi, naravovarstveniki in okoljevarstveniki, ornitologi, ihtiologi, ribiči in širša strokovna javnost smo se organizirali v skupino neodvisnih strokovnjakov, ki podaja poziv vladi v zvezi z opisano problematiko.

Pripravili smo poziv vladi glede novega ZIUZEOP-A. V novem zakonu je predvideno tudi novo poglavje »23.A Gradnja objektov«, ki predvideva pospešitev izdajanja dovoljenj za gradnjo ob poenostavitvi in skrajšanju tako predpisanih upravnih postopkov v Gradbenem zakonu kot tudi v predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave.

V kolikor se predlagani zakon sprejme v celoti in se začne tudi izvajati, bodo posledice za okolje katastrofalne.

Najmanj, kar lahko kot stroka storimo, je, da jasno izrazimo svoje mnenje. S tem namenom smo pripravili dokument, s katerim pozivamo Vlado RS k umiku spornih členov iz zakona. Menimo, da v imenu nujnosti ni sprejemljivo izkoriščati nastalih razmer za interese, ki niso neposredno povezani z ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19 in posledic le te.

Verjamemo, da je za kakršnokoli možnost poseganja v okolje in javno dobro nujno potreben širši konsenz strokovnjakov različnih strok in zainteresirane javnosti.

Vse zainteresirane posameznice in posameznike, inštitucije in organizacije, ki vam je mar tako za naše okolje in naravo kot tudi za temeljna načela pravne države, demokratičnosti, nediskriminacije in poštenosti, zato vas prosimo, da dokument preberete in prispevate svoj podpis. Vsak glas šteje! K skupnemu seznamu podpisnikov se pridružite tako, da na elektronski naslov zelena.dezela20@gmail.com pošljete sporočilo, iz katerega bo razvidno, da se strinjate s podpisom dokumenta. Podpisnik je lahko posameznik ali institucija.

Primer:
Janez Novak, univ. dipl. biol., želim biti podpisani pod dokument.
Društvo prijateljev narave (primer)

V kolikor vam ni odveč, vas prosimo, da poleg svojega imena in priimka navedete tudi strokovni oz. akademski naziv ali področje dela, ni pa pogoj. Navedeno predlagamo zato, ker želimo biti prepoznani kot skupina strokovnjakov.

Verjamemo, da bo naš trud nagrajen, zato vas vabimo tudi, da k podpisu povabite tudi širšo strokovno in laično javnost.

Čimvečje število podpisov moramo zbrati do 28. 4. 2020 do 8. ure, da lahko dokument dostavimo pred pričetkom obravnave v parlamentu.

Poziv vladi RS ZIUZEOP-A (pdf)

31. člen: Pravica do zdravega naravnega okolja naj postane človekova pravica

Partnerstvo BirdLife poziva Združene narode, da prvič v več kot sedemdesetih letih posodobi Splošno deklaracijo človekovih pravic in doda novo človekovo pravico: pravico do zdravega naravnega okolja.

Z ruševin druge svetovne vojne, ene največjih humanitarnih kriz v zgodovini, je vzklil eden največjih dosežkov človeštva: Splošna deklaracija o človekovih pravicah.

Dokument, ki v 30. členih opisuje temeljne človekove pravice so pripravili strokovnjaki iz različnih strok in kultur, leta 1948 pa ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.

Manjka le ena pravica: 31. člen – pravica do zdravega naravnega okolja. V zadnjih sedemdesetih letih, odkar je bila razglašena Splošna deklaracija o človekovih pravicah, je naša družba povzročila opustošenje naravnega sveta. Okolje, v katerem živimo vpliva na naše zdravje na mnogo načinov; od zraka, ki ga dihamo, do vode, ki jo pijemo in vse do zemlje, v kateri gojimo našo hrano.

Trenutno pandemijo COVID-19 strokovnjaki povezujejo z nelegalno trgovino z živalmi in uničevanjem naravnih življenjskih okolji – človekove aktivnosti, ki znatno povečajo tveganje za pojav novih nalezljivih bolezni. Znanost je jasna: zdravje ljudi in okolje sta tesno povezana in sedaj, bolj kot kadar koli, lahko opazujemo, kako zanemarjanje planeta okrni že vzpostavljene človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode in varnosti.

V pismu generalnemu sekretarju Združenih narodov Antóniju Guterresu, BirdLife poziva ZN naj:

  • vključi pravico do zdravega naravnega okolja – morda člen 31 – v dnevni red Generalne skupščine OZN in vrh ZN o biotski raznovrstnosti septembra 2020,
  • pravico do zdravega naravnega okolja vključi v Splošno deklaracijo človekovih pravic. Dosezite slednje do decembra 2023 in obeležite 75. obletnico sprejetja Splošne deklaracije s strani Generalne skupščine ZN.

Združeni narodi morajo pokazati sposobnost vodstva s priznavanjem zdravega naravnega okolja kot človekove pravice v odziv krize korona virusa. Zavedamo se, da je dodajanje nove človekove pravice sveto dejanje, vendar je naš planet enako svet! Morda še nikoli ni bil pomembnejši trenutek za utrditev človekove pravice, ki bi nas vse zavezala k njenemu spoštovanju za dobro vseh nas.

Preberite celotno pismo generalnega sekretarja Združenih narodov Antónija Guterresa (v angleščini).

Mladi ornitologi, pozor!

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni ob čudovitem Cerkniškem jezeru, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Bobnarica«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic skupaj z Notranjskim regijskim parkom v okviru projekta LIFE Stržen organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Notranjskega regijskega parka, od nedelje 28. junija do sobote 4. julija 2020. Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci. Vsaka skupina se bo lotila raziskovanja določene teme. Poleg bolj poglobljenih bodo delovale tudi skupine za tiste, ki v svet ptic šele vstopate. Tabor je namenjen mladim od 10. do 18. leta starosti.

Kako se prijaviš na tabor?

Če se želiš udeležiti tabora, nam to čim prej sporoči po elektronski pošti na naslov tilen.basle@dopps.si in poslali ti bomo prijavnico. Prijave zbiramo do 15. maja 2020 oziroma do zapolnitve prostih mest. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na zgornji naslov.

Več informacij o poteku tabora boste udeleženci prejeli tekom prijave, natančne informacije pa dobrih 14 dni pred pričetkom le tega.

 

Krajinske značilnosti ključnega pomena za ohranjanje biodiverzitete

V okviru Skupne kmetijske politike po letu 2021 je eno izmed devetih specifičnih ciljev na ravni Evropske unije tudi ohranjanje krajinskih značilnosti in drugih robnih habitatov, ki po raziskavah pomembno vplivajo na biotsko pestrost v kmetijskih ekosistemih. V Sloveniji je razprava, zakaj in kako to doseči, potekala v okviru večdeležniškega stičišča SVARUN (SloVenian Agricultural and Rural Network for Dialogue), ki ga sestavljajo predstavniki raziskovanja, svetovanja, vladne sfere in nevladni deležniki. Stičišče, ki deluje pod koordinatorstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, je na podlagi pregleda slovenskih in evropskih raziskav ter strokovne razprave na več srečanjih in javni delavnici s široko udeležbo v februarju 2020 objavilo stališče v zvezi z ohranjanjem in izboljšanjem stanja biotske pestrosti s pomočjo krajinskih značilnosti in tako zaključilo s prvim krogom dialoga med vključenimi deležniki.

Raziskave kažejo, da so krajinske značilnosti bistvenega pomena za ohranjanje biotske pestrosti v kmetijskih ekosistemih. Ugodno lahko vplivajo tudi na kmetijsko pridelavo, omogočajo dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom in imajo kulturno in estetsko vrednost.

Neustrezno upravljanje in izginjanje krajinskih značilnosti sta med ključnimi dejavniki izgube biotske pestrosti v Evropski uniji (EU), njihovo ohranjanje pa sodi med devet ciljev prihodnje Skupne kmetijske politike (SKP). Države članice EU morajo zato poiskati ustrezne načine ohranjanja krajinskih značilnosti v okviru nacionalnih Strateških načrtov SKP in zagotoviti potrebne podporne sisteme.

Sodelujoči strokovnjaki, predstavniki državnih organov in deležniki s področja kmetijstva in varstva narave so potrdili vlogo in pomen krajinskih značilnosti v Sloveniji z vidika varstva narave, upravljanja prostora in pridelave hrane. Skupna ugotovitev je tudi, da kmetijska in druge politike (predvsem okoljska in regionalna) sicer delno naslavljajo krajinske značilnosti, vendar ohranjanja krajinskih značilnosti še ne omogočajo v zadostni meri.

Glavni pomanjkljivosti trenutnega sistema sta pomanjkanje evidenc in neupravičenost večine krajinskih značilnosti do podpor kmetijske politike. Izguba krajinskih značilnosti je povezana tudi z drugimi pritiski (npr. neugodni demografski in urbanizacijski trendi, ki vodijo v spremembo rabe tal), ki jih morajo politike ustrezno nasloviti.

Zaključki in priporočila stičišča SVARUN, ki so podrobneje opredeljeni v stališču, se zato dotikajo predvsem naslednjih področij:

  • natančnejša opredelitev krajinskih značilnosti,
  • vključitev krajinskih značilnosti v instrumente kmetijske in drugih politik,
  • zasnova izvedljivih ukrepov z jasno intervencijsko logiko, ki bodo sprejemljivi in privlačni za uporabnike,
  • vzpostavitev podatkovnih zbirk in sistema monitoringa, ki bodo omogočali načrtovanje, spremljanje in vrednotenje ukrepov,
  • okrepitev aktivnosti svetovanja na kmetijah o pozitivnih učinkih krajinskih značilnosti na kmetijsko pridelavo, biotsko pestrost in okolje.

Večdeležniško stičišče deluje v okviru projekta EU Obzorja 2020 SHERPA (Sustainable Hub to Engage into Rural Policies with Actors), katerega temeljni cilj je povezati znanost, odločevalce in civilno družbo v razpravi o ključnih razvojnih temah podeželja in kmetijstva ter na ta način podpreti spremembe kmetijske politike na EU ravni. Stališča, pripravljena v okviru večdeležniških stičišč širom Evrope v okviru tega projekta, bodo služila kot priporočila Evropski komisiji za oblikovanje politik, ki se nanašajo na evropsko podeželje.

Pomlad in z njo pomladna številka revije Svet ptic

Dragi občudovalci ptic in narave,
revija izhaja ravno v času, ko je Slovenijo, Evropo in svet ohromila epidemija zaradi koronavirusa. Večina nas čas preživlja v samoizolaciji, mogoče kdo celo okreva po bolezni, zato se boste tokrat verjetno še s toliko večjim veseljem zatopili v branje. Tisti, ki ste zdravi in niste vpleteni v pomoč bolnim, izkoristite to obdobje za preživljanje časa v naravi sami. In narava ravno ta čas žvrgoli, gostoli in cvrči od prebujajočega se življenja, prihajajo selivke in začela se je ženitev s pripravo na gnezdenje in nov začetek.

V novi številki si preberite o prilagoditvah morskih ptic, ki so edini leteči organizmi, ki so osvojili tudi zrak nad morjem. Ker na potovanje zaradi epidemije trenutno ne moremo, lahko z mislimi potujemo na Ognjeno zemljo. »Iz Azije« prihaja zanimiv članek o tem, kako resno se varstva ogroženih ptic in ostalih vrst lotevajo na Okinavi. Novi izzivi za nas! Ne spreglejte tudi zanimivega prispevka o tujerodnih sesalcih. Med zglednimi ornitologi pa predstavljamo Dareta Fekonjo, ki tudi tiste ljudi, ki narave ne poznajo, navdušuje s pticami in naravo.

Ali ste vedeli, da letos mineva 20 let od začetka izhajanja revije Svet ptic? Damijan Denac opisuje, kako pestro je bilo pri spreminjanju prve oblike revije in kakšen trud je bil potreben, da je dobil dobre diapozitive za naslovnico. Obenem v prvi letošnji številki zaznamujemo 40 let prve številke revije Acrocephalus. Obsežen članek o začetkih revije, ciljih, vsebinah ipd. je predstavil prvi urednik, Iztok Geister.

Zbrali smo tudi nekaj vtisov z januarskega štetja vodnih ptic po Sloveniji, objavili navdušenje mlade raziskovalke nad NR Ormoške lagune, pišemo tudi o zaključku dveh pomembnih naravovarstvenih projektih – LIKE – Živeti na Kraškem robu in Ohranjanje populacije čigre, o Kongresu obročkovalcev in še mnogih drugih.

Naj vas razveseljujeta spomladanski ptičji vrvež ter ostali živelj in ostanite zdravi!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice naših krajev
    • 6: Morske ptice
    • 14: Argentinska Ognjena zemlja
    • 18: Sodelovanje je pot k varstvu prostoživečih živali
    • 21: Zakaj so ptičja jajca različnih barv
    • 22: Tujerodni sesalci
    • 24: Kobilar
    • 26: Barvna paleta ptic
    • 28: Dare Fekonja
    • 36: Januarsko štetje vodnih ptic
    • 38: Obisk mokrišča Ormoške lagune
    • 40: Zaključil se je projekt LIKE
    • 42: Četrti kongres obročkovalcev Slovenije
    • 43: Zaključil se je projekt ČIGRA
    • 44: (Ne)navadni krokar
    • 46: Draguljev ne moreš prodajati v kartonastih škatlah
    • 48: Spomini na Acrocephalus
    • 56: Mednarodna delavnica o roparskih pticah
    • 58: Program DOPPS, april-julij 2020

    PDF revije Svet ptic, leto 2020, letnik 26, številka 01.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.