SLO

Novice
Naše delo
Naravni rezervati
Publikacije
Za medije
Kontakt
Naši projekti

Novice
Naše delo
Naravni rezervati
Publikacije
Za medije
Kontakt
Naši projekti

+

O nas
Ptice in ljudje
Naravovarstvo in raziskave
Podprite nas!

Ptice Slovenije

Izberi skupino ptic:

Strnadi Emberizidae

Trstni strnad
(Emberiza schoeniclus)

V svatovskem perju ima samec trstnega strnada črno glavo in grlo ter bel ovratnik. V Sloveniji ga lahko najdemo na gnezdiščih na Ljubljanskem barju, ob Cerkniškem jezeru, v Ormoških lagunah ter še na nekaterih drugih lokacijah. Opazili ga bomo na s trstjem poraslih jarkih ali ribnikih. Pozimi ga bomo največkrat videli v obalnih trstiščih.

foto: Peter Buchner

Vrtni strnad
(Emberiza hortulana)

Vrtnega strnada prepoznamo po sivi glavi in opečnato rdečem trebuhu ter žvepleno rumenem očesnem obroču, brku in grlu. Gnezdi na suhih, zaraščajočih se traviščih z redko travo ter na pogoriščih, prehranjuje pa se najrajši v kulturni krajini, kamor leti tudi tri kilometre daleč. Na selitvi ga lahko vidimo v jatah na pospravljenih repiščih.

Vrtni strnad tvori ohlapne kolonije pojočih samcev, od katerih se le eden spari s samico. Je selivec na dolge razdalje, ki prezimuje južno od Sahare. Med letoma 1970 in 1990 je populacija vrtnega strnada v Sloveniji doživela velik upad, danes pa je pri nas kot gnezdilec tik pred izumrtjem.

foto: Tomaž Mihelič

Rumeni strnad
(Emberiza citrinella)

Samca rumenega strnada prepoznamo po prevladujoči rumeni barvi glave, vratu in trebuha ter opečnato rdeči trtici in oprsju. Pri določanju samic moramo biti previdni, saj so podobne drugim rumeno obarvanim strnadom (predvsem plotnemu).

V Sloveniji se kot gnezdilec pojavlja praktično povsod, razen v višjih predelih. Pozimi se preseli v nekoliko nižje lege, posamezni osebki pa se lahko združijo v večje jate. Velikokrat ga lahko vidimo sedeti na žici ali na vrhu grma ali drevesa.

foto: Aleksander Kozina

Plotni strnad
(Emberiza cirlus)

Plotnega strnada lahko prepoznamo po črno-rumeni maski obraza, sivem oprsnem perju in rumenem trebuhu. V Sloveniji strnjeno gnezdi le na Primorskem in v posameznih naselitvenih otokih (Kozjansko, Haloze, Kolpska dolina). Pojavlja se v bližini naselij v ekstenzivni kulturni krajini, na robu gozda in v parkih. Rad ima gričevnato pokrajino in se izogiba ravninam, potrebuje pa tudi gosto grmičevje in žive meje.

foto: Dejan Bordjan

Črnoglavi strnad
(Emberiza melanocephala)

Črnoglavi strnad je najbolj skrivnosten in kot gnezdilec pri nas najverjetneje izumrli strnad. Do izvedbe melioracij leta 1980 je gnezdil v dolini Dragonje. Je toploljubna vrsta, vezana na sonaravno kmetijstvo v rečnih dolinah, na vzhodu pa ga najdemo tudi v bolj suhih življenjskih okoljih s posameznimi drevesi in grmišči. Prepoznamo ga po črni glavi in rumenem perju po grlu in trebuhu. Je ena redkih evropskih vrst ptic, ki se seli v Indijo.

foto: Dejan Bordjan

Veliki strnad
(Emberiza calandra)

Veliki strnad je čokat, močan ptič, ki je videti skoraj brez vratu in brez beline na vrezanem repu. Oba spola sta zelo podobna samicam drugih strnadov in ju na pogled težko ločimo. Pri petju nagne glavo nazaj, navadno pa sedi v odprti krajini na električnih žicah, steblikah in samotnih drevesih. Med letom na kratke razdalje ima spuščene noge.

Veliki strnad je značilen prebivalec suhih, ekstenzivnih travnikov z grmišči in mejicami. Največkrat ga lahko najdemo na kraških poljih jugozahodne Slovenije. Pri nas prezimuje redko in le v toplejših primorskih dolinah.

foto: Peter Buchner

Skalni strnad
(Emberiza cia)

Skalnega strnada najlažje prepoznamo po srebrno beli glavi s črnimi progami in značilnim trikotnim vzorcem na licu. Njegovo ime sicer dokaj natančno opisuje njegov habitat, ki pa niso stene, ampak ima celo raje tipičen kraški gozd z veliko kamenja ali mlad gozd z odkrušenimi balvani. Strnjeno naseljuje predvsem zahodno in jugozahodno Slovenijo, najdemo pa ga tudi drugod. V Sloveniji prezimuje v okolici svojih gnezdišč, a se pomakne tudi v nižje ležeče predele.

foto: Tomaž Mihelič

LAS projekti
Projekt ZA KRAS (2017–2022)
O nas
Ptice in ljudje
Naravovarstvo in raziskave

O nas

O društvu
BirdLife International
Sekcije
Mladi
Prostovoljstvo
Storitve
Knjižnica

Ptice in ljudje

Ljudje in ptice
Ptice Slovenije
Komisija za redkosti
Opazovanje ptic
Pomagajmo pticam in naravi
Izobraževanje

Naravovarstvo in raziskave

Monitoringi
Atlas gnezdilk Slovenije
Karizmatične vrste
Ekološke raziskave
Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA)
Naravni rezervati
Pravo za naravo
Mednarodne dejavnosti

DOPPS - Birdlife Slovenia,
Društvo za opazovanje in proučevanje
ptic Slovenije

Tržaška 2, 1000 Ljubljana
041 712 796
dopps@dopps.si

Prijavi se na novice

SLO

Pravno obvestilo
Piškotki

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Naša Drava