SLO

Novice
Naše delo
Naravni rezervati
Publikacije
Za medije
Kontakt
Naši projekti

Novice
Naše delo
Naravni rezervati
Publikacije
Za medije
Kontakt
Naši projekti

+

O nas
Ptice in ljudje
Naravovarstvo in raziskave
Podprite nas!

Ptice Slovenije

Izberi skupino ptic:

Vrabci Passeridae

Domači vrabec
(Passer domesticus)

Domači vrabec je verjetno najbolj poznana ptica. To gre pripisati njegovi številčnosti in zadrževanju v naseljih. Samec je zgoraj rjavo in črno vzdolžno progast, tilnik je čokoladno rjav, teme je sivo. Črn podbradek sega na prsi. Samica je bež in rjave barve, hrbet je progast. Za samico sta značilni še svetla obrv in dvojna proga čez peruti. Podbradka pri samici ni.

Danes je domači vrabec, ki sicer izvira iz vzhodne Azije, človekov spremljevalec v naseljih od obale pa do gorskega sveta. V zadnjih desetletjih njegova populacija upada.

V Sloveniji je domači vrabec zelo pogosta celoletna vrsta.

foto: Dare Fekonja

Travniški vrabec
(Passer hispaniolensis)

Travniški vrabec je zelo podoben domačemu vrabcu. Samca ločimo po temenu, ki je pri travniškem vrabcu kostanjevo rjavo. Samici ločimo po nadočesnih progah in bokih. Pri samici travniškega vrabca so slednji progasti, nadočesna proga pa je bolj izrazita.

Travniški vrabec živi v južni Evropi, kjer naseljuje predvsem drevorede, obdelano zemljo z grmovjem in goščave ob vodi. Ponekod gnezdi tudi v vaseh, na primer v gnezdih štorkelj.

V Sloveniji je redka celoletna vrsta.

foto: Dare Fekonja

Poljski vrabec
(Passer montanus)

Poljski vrabec je nekoliko podoben domačemu vrabcu, vendar ga od slednjega ločijo bel polovratnik, kostanjevo rjavo teme in precej manjša glava. Ti vrabci živijo precej zadržano in niso tako hrupni kot domači vrabci.

Poljskega vrabca najdemo na bogato strukturiranih poljih z goščavami, na gozdnih obronkih, na obrobjih mest, v vaseh in na samotnih kmetijah ter v parkih. V krmilnice prileti le redko, semena raje išče na tleh.

V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta.

foto: Ivan Esenko

Planinski vrabec
(Monttifringilla nivalis)

Planinskega vrabca lahko najzanesljiveje določimo v letu, saj ga izdaja belina v perutih. Po slednji ga lahko zamenjamo le s snežnim strnadom, pri katerem pa je belina v perutih veliko večja. Najlažje ga je opazovati ravno pozimi, saj se družabni planinski vrabci takrat pogosto zadržujejo ob hotelih in kočah v visokogorju.

Gnezditveni prostor so skalnati travniki visoko nad drevesno mejo, kjer spomladi sneg hitro skopni in so v bližini strma skalnata območja ali visoke stavbe. Ob hudih zimah se lahko spusti nekoliko nižje, vendar še vedno ostane nad gozdno mejo.

Pri nas je redka celoletna vrsta, ki gnezdi ponekod v Julijskih Alpah in Karavankah.

foto: Peter Buchner

LAS projekti
Projekt ZA KRAS (2017–2022)
O nas
Ptice in ljudje
Naravovarstvo in raziskave

O nas

O društvu
BirdLife International
Sekcije
Mladi
Prostovoljstvo
Storitve
Knjižnica

Ptice in ljudje

Ljudje in ptice
Ptice Slovenije
Komisija za redkosti
Opazovanje ptic
Pomagajmo pticam in naravi
Izobraževanje

Naravovarstvo in raziskave

Monitoringi
Atlas gnezdilk Slovenije
Karizmatične vrste
Ekološke raziskave
Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA)
Naravni rezervati
Pravo za naravo
Mednarodne dejavnosti

DOPPS - Birdlife Slovenia,
Društvo za opazovanje in proučevanje
ptic Slovenije

Tržaška 2, 1000 Ljubljana
041 712 796
dopps@dopps.si

Prijavi se na novice

SLO

(c) 2022 DOPPS

Pravno obvestilo
Piškotki

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Naša Drava