Vrane Corvidae
Siva vrana
(Corvus cornix)
Zaradi svoje prilagodljivosti je siva vrana zelo uspešna vrsta. Izkoristila je različne antropogene strukture; od smetišč, na katerih se hrani, do daljnovodov, na katerih počiva in namešča svoja gnezda.
Sivo vrano lahko v Sloveniji vidimo vse leto in jo zato uvrščamo med stalnice. Predvsem pozimi se po poljih in obrobjih mest združuje v večje jate, ki pa niso tako velike kot pri kavki ali poljski vrani. Življenjski prostor sive vrane bi težko natančno opisali, saj živi skoraj povsod. Ni je le v obsežnih strnjenih gozdovih in visokogorju. V severni Sloveniji poteka območje križanja s črno vrano.
Črna vrana
(Corvus corone)
Črna vrana je svoje ime dobila po enotno črnem perju s šibkim leskom. V letu jo od poljske vrane ločimo po enakomerno širokih perutih in repu, ki ni klinaste oblike. Danes je po Evropi veliko bolj razširjena ljudem bolje poznana siva vrana. Siva vrana je na spodnji strani je svetlo siva, sivi pa so tudi tilnik in ramena. Siva vrana je črni vrani zelo podobna tudi po načinu življenja.
Črna vrana je razširjena po celotni Evropi. V večini evropskih držav je stalnica, na skrajnem severnem delu Skandinavije pa je selivka. Življenjski prostor črne vrane so enako kot pri sivi vrani razredčeni gozdovi, gozdički na polju, barja, resave, obale in gorska območja. Najbolj pa jima ustreza obdelana zemlja s številnimi naselji. Najdemo ju celo v središčih velemest.
V Sloveniji je črna vrana zelo redka celoletna vrsta, razširjena v glavnem le na njenem severozahodnem delu.
Sraka
(Pica pica)
Sraka je zelo pogosta in prilagodljiva ptica. Prepoznamo jo po črno-belem perju in dolgem repu. Gnezdi v različnih življenjskih okoljih, od naselij do odprtih pokrajin z drevjem. Izogiba se le zaprtih gozdov in ravnin brez drevja.
V Sloveniji je pogosta celoletna vrsta.
Šoja
(Garrulus glandarius)
Šoja je predstavnik vranov s pretežno rjavim perjem, črnim repom, belo trtico in belo-modrimi progami na perutih. Njena zanimiva značilnost je skrivanje želoda v gozdnih tleh za zalogo, vendar na te zaloge pogosto pozabi. Šoja tako pripomore k razširjanju hrasta v evropskih gozdovih
Njen življenjski prostor so listnati in mešani gozdovi s prevladujočimi hrastovimi sestoji, parki, pokopališča in večji vrtovi. Pri nas je šoja pogosta celoletna vrsta.
Krekovt
(Nucifraga caryocatactes)
Krekovt je temno rjav ptič, posut z belimi pegami. Pogosto ga vidimo sedeti v vrhovih smrek. Je eden redkih ptičev, ki se tudi jeseni na oddalji od svojega gnezdilnega območja, kjer skrbno pazi na zaloge hrane, ki jih je skril jeseni.
Življenjski prostor krekovta so iglasti in mešani gozdovi s cemprinom, sibirskim cemprinom ali lesko v bližini. V srednji Evropi ga najpogosteje opazimo v gorskih gozdovih do 2.000 metrov nadmorske višine. Pri nas je dokaj pogosta celoletna vrsta.
Kavka
(Corvus monedula)
Kavka je majhna in kratkokljuna predstavnica vranov s pretežno črnim perjem in sivim tilnikom. V zimski polovici leta se pogosto združi v mešane jate s poljsko vrano. Prvotni življenjski prostor kavk so listnati ali mešani gozdovi z opuščenimi dupli črne žolne ali skalnata območja z luknjami in špranjami. Danes jih veliko gnezdi v stavbah, na primer v starih gradovih, cerkvah in razvalinah. Hrano iščejo na odprtih površinah, kot so travniki in polja.
V Sloveniji je kavka dokaj pogosta celoletna vrsta.
Planinska kavka
(Pyrrhocorax graculus)
Planinska kavka je družaben, črn vran visokogorja. Pogosto so te kavke zelo zaupljive in ob planinskih postojankah človeku jedo kar iz roke. Gnezdijo v skalnih stenah v visokogorju, predorih alpskih železnic ali v luknjah med razvalinami. Pozimi in ob slabih vremenskih razmerah pa pridejo nižje, v alpske doline.
V Sloveniji je redka celoletna vrsta.
Poljska vrana
(Corvus frugilegus)
Poljska vrana je zelo družabna vrana, ki se druži v velike jate, ki skupaj prenočujejo in gnezdijo na drevju. Najbolj zanesljivo jo določimo po strmem čelu in goli koži okoli kljuna. Življenjski prostor so predvsem raznolika, obdelana polja do nadmorske višine 300 metrov z goščavami ali skupinami dreves, na katerih lahko namestijo svoja gnezda.
Med oktobrom in marcem v srednjo Evropo priletijo velike jate poljskih vran iz severovzhodnih gnezdišč. Pri nas so številne na preletu in prezimovanju, ponekod, zlasti v v severovzhodnem delu Slovenije, pa tudi gnezdijo.
Krokar
(Corvus corax)
Krokar je največji med evropskimi vrani. Njegovo perje je enotno črno. Pri odraslih se na soncu še dodatno blešči v odtenkih kovinsko zelene ali vijolične barve. V letu sta poleg klinastega repa in dolgih, v razmerju s telesom ozkih peruti opazna še močan kljun in zaradi zmršenih peres v bradi širok vrat.
Življenjski prostor krokarja so velika gozdnata območja in gorska pokrajina z zadostnim številom večjih sesalcev, ki so ključnega pomena za njegovo prehrano. V Sloveniji je dokaj pogosta celoletna vrsta.