Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za naš obstoj a tudi za naše gospodarstvo. Zdravi ekosistemi nam zagotavljajo našo hrano, zrak in vodo ter uravnavajo podnebje. Kriza biotske raznovrstnosti je zato prav tako pomembna kot podnebna kriza – med seboj sta povezani in z obema se moramo spoprijeti hkrati. Zaskrbljujoče stanje biotske raznovrstnosti v EU kliče po takojšnem ukrepanju. Strategija EU za biotsko raznovrstnost 2030 navaja, da je za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti potrebnih najmanj 20 milijard EUR na leto.
Februarja 2021 je kot odziv na finančno krizo zaradi pandemije COVID-19 začelo veljati posebno orodje EU financiranja: Mehanizem za okrevanje in odpornost. Mehanizem je po besedah Evropske komisije glavni spodbujevalec evropskega »zelenega« okrevanja. Sedemintrideset odstotkov vseh sredstev iz mehanizma, ki skupaj znašajo 672,5 bilijona EUR, so morale države članice nameniti »zelenemu« prehodu, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti. V preteklem letu je zato Slovenija pripravila Načrt za okrevanje in odpornost, katerega cilj je bil med drugim zagotoviti, da bomo kot družba bolje pripravljeni na izzive in priložnosti »zelenega« prehoda.
Ambicije, želje in cilji EU Strategije se ne odražajo v tem, kako so države članice porabile finančna sredstva za »zeleni« prehod iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Za ohranitev in obnovo biotske raznovrstnosti so namreč države članice po ocenah porabile manj kot 1 % vseh sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.
Tudi Slovenija v svoj Načrt ni vključila perspektivnih projektov ali investicij v širšo obnovo biotske pestrosti. Tematike se dotika posredno preko gozdarskih reform, ki naj bi prispevale k odpornim in biotsko raznovrstnim gozdovom. A podrobnejši pregled teh reform nakazuje na to, da je cilj navedenih reform v večini primerov zgolj povečanje produktivnosti in konkurenčnosti lesno predelovalne industrije.
Več o tem si lahko preberete v poročilu: Zakulisje »zelenega okrevanja«: Kako nam je z evropskim skladom za okrevanje spodletelo zaščititi naravo in kaj še lahko rešimo?
Celotno poročilo je v angleškem jeziku na voljo TUKAJ.